Prehod iz ženske v mamo ni le osebna izkušnja ženske, temveč tudi izziv partnerskega odnosa. Zgodi se preobrazba partnerstva v luči njene matrescence in začne se novo obdobje.
Z vstopom v materinstvo se pri ženski začne odvijati tudi njena matrescenca – globok razvojni proces njene psihosocialne, telesne, mentalne, duhovne in ekonomske preobrazbe. Zaradi prihoda otroka in tega celostnega preoblikovanja njene identitete se občutno spremeni tudi dinamika partnerskega odnosa. Ta proces torej pomembno vpliva na partnerski odnos. Zato je pomembno, da tudi partner razume, da ženska v tem obdobju doživlja večplastno razvojno fazo, ki terja čas, potrpljenje in prilagoditev – z obeh strani.
Preobrazba partnerstva v luči njene matrescence
Spremembe v partnerski dinamiki
Rojstvo otroka torej ni le začetek novega življenja, temveč tudi začetek nove faze v partnerskem odnosu. Medtem ko je pred rojstvom otroka partnerski odnos pogosto enakovreden, usmerjen k medsebojni povezanosti in skupnemu preživljanju prostega časa, po porodu v ospredje stopi otrokova nega, fizična utrujenost in reorganizacija vsakdana.
Par, ki je bil prej povezan z zmenki, spontanostjo in intimo, se po porodu znajde v popolnoma novi dinamiki, kjer se sooča s pomanjkanjem spanja, fizično, mentalno in čustveno preobremenjenostjo, spremembami v spolnosti, porušeno komunikacijo in razumevanjem ter občutkom čustvene oddaljenosti.
Hkrati se ženski notranji svet bistveno spremeni – njen fokus je pogosto izključno na otroku, njene telesne in čustvene meje pa so bolj občutljive. Lahko se zgodi, da partner zazna njeno spremenjeno razpoloženje kot zavrnitev, čeprav gre v resnici za preobremenjenost ali notranjo razpetost, ki jo doživlja ženska po vstopu v materinstvo.
Nove potrebe v partnerstvu
Zelo pomembno je, da moški razume, da se z vstopom v materinstvo potrebe njegove partnerke precej spremenijo. Če je pred rojstvom otroka morda želela predvsem zmenke, romantiko ali skupne dogodivščine, po porodu potrebuje predvsem:
- Varno čustveno okolje: občutek da ni sama v novi vlogi, da ima ob sebi zanesljivega partnerja, ki jo je pripravljen poslušati brez presojanja.
- Priznanje njene izkušnje – občutek, da to, kar doživlja ni le »baby blues« ali utrujenost, pač pa, da je njeno doživljanje resnično in hkrati globoka osebna sprememba, ki potrebuje veliko sočutja. Pri vsem tem pa tudi, da jo partner vidi kot žensko v preobrazbi in ne le kot »mamo otroka«.
- Upoštevanje mej in telesnega počutja – nežnost, potrpežljivost in spoštovanje njenih novih telesnih občutkov, še posebej v kontekstu spolnosti, ki se lahko po porodu bistveno spremeni.
- Aktivna vključenost – partner, ki ne le pomaga, pač pa je samoiniciativno soudeležen v nego in skrb otroka ter gospodinjstvo in ne pričakuje, da bo skrb za otroka njena primarna naloga ter da bo vse vodila ali nadzirala sama.
Vloga moškega pri matrescenci
Ko moški razume, da njegova partnerka z vstopom v materinstvo ne postaja »manj ona«, ampak se oblikuje v novo različico sebe, lažje ohrani stik z njo – brez občutka, da jo izgublja. Tako lahko dobi pomembno vlogo zaveznika in opore, brez pričakovanj, da se bo partnerka hitro vrnila nazaj na stare tirnice.
Koraki, ki jih lahko naredi partner v tem obdobju so na primer:
- Sprašuje, ne svetuje: »Kako se počutiš?«, »Kaj potrebuješ?««Kako te lahko podprem?« ima večji doprinos kot »To bo minilo.« ali »To so samo hormoni.«
- Sprejema njene občutke in išče povezavo: njene spremembe sprejema odprto, brez obsojanja, ljubeče, sočutno in z razumevanjem, kako intenzivno je to za njo ter kljub občasnemu kaosu išče bližino in čimbolj mirno drži prostor vrtiljaku njenih občutkov in čustev.
- Sodeluje brez napotkov: ne čaka, da mu partnerka naroči, kaj naj stori, ampak se sam vključuje v skrb za otroka in dom.
- Ne jemlje osebno: če partnerka zavrne fizično bližino, kajti to ni nujno znak zavračanja, temveč pogosto posledica fizične in čustvene izčrpanosti.
Partnerska rast in preobrazba partnerstva v luči njene matrescence
Če par uspe prepoznati, da je prehod ženske v mamo normalen in pričakovan razvojni proces, lahko to obdobje služi kot priložnost za skupno rast in razvoj odnosa, ki temelji na globlji povezanosti, prilagodljivosti in sočutju. Po začetni krizi tako lahko sledi še večja čustvena povezanost in zrelost odnosa.
