Ko ženska začne prehod iz ženske v mamo, pričakuje neprespane noči, madeže mleka na majici in do neskončnosti preigrane otroške pesmice. Kar pa po porodu preseneti večino žensk, je občutek, da naenkrat ni več taka kot je bila, da ne ve, kdo postaja, niti ali ji je ta nova različica nje sploh všeč. Mnogo žensk tudi misli, da so v takem doživljanju edine. A skozi podobno izkušnjo gre večina mater.
Prehod iz ženske v mamo
Sprememba identitete
Prehod iz ženske v mamo je v današnji družbi spregledan proces, s katerim se soočajo ženske v času zgodnjega materinstva, v manj intenzivni meri pa tudi v času kasnejšega materinjenja. V zadnjih letih se tudi v slovenskem prostoru za ta kompleksen prehod uveljavlja izraz matrescenca. Gre za celostno psihosocialno, fiziološko, čustveno, duhovno, karierno in ekonomsko preobrazbo, ki presega zgolj telesne spremembe po porodu, in se nanaša na celostno spremembo identitete, odnosa do sebe in sveta.
Čeprav je fenomen znan že desetletja, ga šele sodobne raziskave v psihologiji, sociologiji in nevroznanosti osvetljujejo v vsej kompleksnosti. Pojem matrescenca je že v 70-ih letih prvič uporabila antropologinja Dana Raphael, v novejšem času pa sta ga ponovno v ospredje postavili ameriška raziskovalna profesorica dr. Aurelie Athan in ameriška psihiatrinja dr. Alexandra Sacks, ki matrescenco primerjata z adolescenco.
Podobno kot adolescenca označuje prehod iz otroka/otroštva v odraslo osebo/odraslost, matrescenca pomeni prehod v novo življenjsko obdobje, pri čemer ženska na novo oblikuje svojo identiteto. Pri tem gre za (pogosto dolgotrajno in nelinearno) obdobje sprememb, ki jih doživlja ženska, ko postaja mama. To obdobje intenzivne večplastne preobrazbe je normalen razvojni proces, ki pa ga – za razliko od adolescence – družba ne priznava dovolj jasno, zato potrebuje priznanje in podporo, adekvatno priznanju in podpori adolescenci.
Psihološke in čustvene spremembe
Matrescenca ni zgolj emocionalni odziv na prihod otroka, temveč celovit proces oblikovanja nove identitete ženske, ki je sedaj med drugim tudi mama.
Mnoge ženske se po porodu soočajo z občutki izgube prejšnje »jaz«, hkrati pa z vprašanji, kdo postajajo od tu dalje. Ta notranja razpetost med starim in novim pogosto vodi v občutke zmedenosti, osamljenosti ali celo krivde, še posebej v družbi, kjer se od žensk pričakuje, da bodo takoj kos materinjenju, in da materinstvo sprejmejo kot nekaj naravnega, samoumevnega in vedno izpolnjujočega.
Poleg tega matrescenca ni točka, ki jo dosežemo enkrat, ampak se dogaja ciklično, skupaj z rastjo otrok. Doživimo jo tudi ob vsakem naslednjem otroku ter pri večjih življenjskih prehodih, kot so vrnitev v službo, selitev, ločitev, večja bolezen, izguba ali prazno gnezdo. Vse to spreminja našo identiteto in vidike materinstva. Če se torej ob otroku ne počutimo ves čas srečno, izpolnjeno ali organizirano, je to povsem normalno in naravno.
Hormonske in nevrološke spremembe
Znanstvene raziskave kažejo, da obdobje nosečnosti in po rojstvu otroka spremljajo tudi konkretne spremembe v strukturi ženskih možganov. Študije z magnetno resonanco so pokazale, da se pri materah okrepijo nevronske povezave na področjih, povezanih z empatijo, čustveno regulacijo in socialnim vedenjem. Spremembe v hormonih, kot so oksitocin, prolaktin in estrogen, dodatno vplivajo na doživljanje navezanosti, skrbi za otroka ter občutljivosti na otrokove potrebe. Tovrstna »biološka reorganizacija« ni časovno omejena na nekaj tednov po porodu – raziskave kažejo, da se lahko spremembe v možganih dogajajo in ohranijo več let, kar kaže na dolgoročno prilagoditev ženskih možganov materinstvu.
Družbeni in relacijski vplivi
Matrescenca ni le osebna izkušnja, temveč splošen družben pojav. Način, kako družba opredeljuje materinstvo, močno vpliva na to, kako ženska doživlja svojo novo vlogo in sebe, odkar je mama. In to na vseh področjih življenja, in ne samo v odnosu do otroka oziroma znotraj družine.
Pomanjkanje sistemske podpore, idealizirane podobe »popolne matere« v medijih ter družbeni pritiski k hitri vrnitvi v prejšnje življenjske ritme mame pogosto vodijo v izolacijo, občutke krivde in sramu, perfekcionizem in nezadovoljstvo.
Poleg tega se s preobrazbo ženske na novo oblikujejo tudi njeni odnosi, zlasti z bližnjimi. Najbolj intenziven premik zagotovo doživi partnerski odnos. Da je ta sprememba čimbolj nežna, so ključnega pomena komunikacija, prilagodljivost in razumevanje partnerja. Tudi odnosi z družino, prijatelji in delodajalci se pogosto spremenijo – nekateri se poglobijo, drugi spremenijo ali celo izgubijo pomen.
Naraven razvojni prehod iz ženske v mamo
Pomembno je poudariti, da matrescenca ni patologija niti poporodna depresija. Ni nekaj, kar bi bilo treba preprečiti ali odpraviti, temveč razumeti in podpreti kot naraven proces. Mnogo mam se skozi ta prehod namreč bori z občutki krivde, ambivalentnosti, izčrpanosti in dvomov vase, medtem ko zunanji svet pričakuje, da jih bo materinstvo izpolnilo ter jim prineslo zgolj srečo in smisel.
V kulturi, ki poveličuje žrtvovanje matere in pogosto ignorira njene potrebe, ženske zaradi tega ponotranjenega kulturnega prepričanja mislijo, da se morajo »samo navaditi«, »biti hvaležne«, »stisniti zobe«. To pa proces matrescence zelo oteži in ga zato mnogo žensk doživlja zelo intenzivno, včasih tudi na račun fizičnega ali mentalnega zdravja, skrhanih odnosov ter materinske izgorelosti.
Vsled povedanega so torej ključni ustrezni podporni mehanizmi, med drugim zagotovo podpora partnerja in družine, udeležba v strokovno vodeni skupnosti za mame, po potrebi pa tudi strokovna psihosocialna pomoč.
Materinstvo spremeni vse
Materinstvo žensko celostno spremeni. Telo se spremeni. Spremeni se občutek doživljanja sebe. Spremeni se partnerski odnos. Spremenijo se prijateljstva. Spremeni se percepcija časa, vrednot in smisla. Matrescenca je razvoj ženske naprej. Zato mame rabite vedeti, da vam ni treba ostati in biti »stara jaz« in se vrniti v stare tire, pač pa da je z vstopom v materinstvom normalna in naravna tudi naša preobrazba v »novo jaz«. Z rojstvom otroka se rodi tudi mama. Ženska s povsem novo identiteto, novim pogledom na svet, novim odnosom do sebe in sveta ter novimi potrebami in sposobnostmi.
