DružinaPartnerski odnos po prihodu malčka

Partnerski odnos po prihodu malčka

Partnerski odnos in posledično družinska dinamika se s prihodom malčka spremeni. Naloga partnerjev je, da še bolj kot poprej aktivno delata na ohranjanju čustvene povezanosti.

4 temelji ohranjanja čustvene povezanosti

  • Redna in iskrena komunikacija: Vsak večer si vzemita nekaj časa, da se pogovorita o svojem dnevu, izmenjata vtise o dojenčku in si izrazita, kako se počutita glede starševstva. Na primer: “Dragi, danes sem se počutila precej utrujena, a hkrati sem bila navdušena, ko sem videla, kako se je lepo prekucnil na bok.”
  • Delitev odgovornosti: npr. previjanje, uspavanje dojenčka naj bo skupna naloga. Enkrat previje oče, drugič mama. Tako si razporedita odgovornost, sodelujeta in si pomagata pri skrbi za otroka.
  • Čas za partnerstvo: Vsak vikend si vzemita vsaj eno uro za skupen sprehod, brez prisotnosti dojenčka. To bo čas samo za vaju, da obnovita povezanost in se sprostita ob pogovoru ali skupnih aktivnostih.
  • Podpora in razumevanje: Ko eden od partnerjev občuti veliko utrujenost zaradi neprespanih noči, se drugi partner ponudi, da prevzame nočno previjanje in pomaga pri uspavanju dojenčka, da bi si prizadevala razbremeniti utrujenega partnerja.
Soba malčka
Soba malčka

Najpogostejši vzroki za težave ali prepir v partnerskem odnosu po prihodu dojenčka so pogosto povezani s spremenjeno družinsko dinamiko in prilagoditvami v družinskega življenja, ter posledično spremenjen partnerski odnos. Najpogostejši vzroki so npr.:

  • povečan občutek utrujenosti in stresa zaradi skrbi za dojenčka,
  • spremembe v vlogah in odgovornostih, kar lahko privede do nesoglasij,
  • pomanjkanje časa zase in zmanjšanje časa za skupne dejavnosti,
  • usklajevanje med službenimi in povečanimi družinskimi obveznostmi,
  • finančne pritiske in skrbi glede prihodnosti,
  • neusklajenost pri postavljanju meja in pričakovanj za otroka.

6 nasvetov učinkovitega partnerskega sporazumevanja

Poslušanje in izražanje občutkov: Poslušajta drug drugega in si izmenjujta svoje občutke. Na primer: “Zdi se mi, da si zadnje čase precej obremenjen/a. Kako se počutiš glede tega?”

Uporaba »jaz sporočil«: Namesto obtoževanja, uporabita “jaz sporočila”. Na primer: “Čutim se neslišan/a, ko se prepirava, zato bi cenil/a, če bi mi prisluhnil/a in upošteval/a moje mnenje.”

Partnerski odnos in iskanje kompromisov: V primeru nesoglasij, skušajta najti kompromise. Na primer: “Razumem, da bi rad/a šel/la na obisk k staršem, vendar se počutim preobremenjen/a. Kako bi se lahko dogovorila, da bomo vsi zadovoljni?”

Čas za sprostitev in ponovno povezavo: Rezervirajta si čas za sprostitev in skupne aktivnosti. Na primer: “Ta vikend si vzamemo čas za film, ki si ga oba želiva gledati, in se sprostimo skupaj.”

Postopna prilagoditev navad: Razumita, da se bosta morala prilagoditi novim okoliščinam. Na primer: “Na začetku se bova morala vstajati pogosteje ponoči, vendar se bomo sčasoma privadili.”

Postavljanje jasnih meja in pričakovanj: Pogovorita se o pričakovanjih glede skrbi za otroka in drugih nalog. Na primer: “Dogovoriva se, da bova enakomerno delila gospodinjska opravila, da bova imela več časa za druženje.”

Prijavite se na e-nasvete strokovnjakov.

Sodelujoči strokovnjak

PODOBNE VSEBINE

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj