Preberite vsebino na temo, kaj storiti, ko dojenje ne steče. Materino mleko je najbolj primerna hrana za novorojenčka, saj mu omogoča ustrezno rast in razvoj. Svetovna zdravstvena organizacija in Sklad Združenih narodov za otroke (Unicef) priporočata izključno dojenje do dopolnjenega 6. meseca starosti in nadaljevanje dojenja vsaj do dopolnjenega 2. leta starosti in za tem do tedaj, ko to želita doječa mati in otrok.
Materino mleko se v prvih mesecih otrokovega življenja neprestano spreminja in pokrije vse njegove prehranske potrebe, razen vitamina D. Poleg življenjskega sloga matere na sestavo mleka vplivata tudi njena prehrana med nosečnostjo in dojenjem. Zato je priporočljivo, da dosledno upošteva načela pestrega in uravnoteženega načina prehranjevanja. Za več informacij o prehrani med nosečnostjo in dojenjem obiščite spletne strani www.inp.si.
Če dojenje ne steče
V primeru, da dojenje ne steče oz. ni mogoče, po navadi zaradi stanja otroka, se svetuje črpanje materinega mleka. Za več informacij o pravilnem črpanju materinega mleka ter rokovanju in shranjevanju le tega obiščite spletne strani www.prvikoraki.si.
Kadar dojenje oziroma črpanje materinega mleka ni mogoče, se svetuje uporaba donorskega materinega mleka. V Sloveniji je z letošnjim letom ustanovljena prva banka materinega mleka. Deluje v ljubljanski porodnišnici, kjer z donorskim materinim mlekom zaenkrat hranijo tiste nedonošenčke in novorojenčke, ki to potrebujejo.
V primeru, da iz kakršnega koli razloga izključno dojenje ali hranjenje dojenčka z izčrpanim materinim mlekom ali donorskim materinim mlekom ni mogoče, se dojenčka hrani z ustrezno mlečno formulo. Preden se odločite za ta korak, se je smiselno pogovoriti z brezplačnimi in mednarodno certificiranimi svetovalkami za dojenje. Njihovi kontakti so navedeni na spletni strani www.dojenje.org. S svojim znanjem in izkušnjami lahko najbolje svetujejo in podprejo mamo pri njenih nadaljnjih korakih glede hranjenja svojega otroka.
Skrbna izbira
Na trgu obstaja mnogo različnih mlečnih formul, ki so lahko uprašene ali utekočinjene. Najpogostejše so mlečne formule narejene na osnovi kravjega mleka. V zadnjih letih pa na trgu lahko opazite tudi mlečne formule na osnovi kozjega mleka in take na osnovi sojinih ali riževih beljakovin. Proizvajalci mlečnih formul želijo v čim večji meri posnemati tako kemijsko sestavo materinega mleka kot tudi biološki učinek le-tega. Največ težav imajo pri posnemanju biološkega učinka. Saj je sestava materinega mleka unikatna in se konstantno spreminja glede na potrebe odraščajočega dojenčka. Sestava mlečne formule pa se seveda ne more individualno prilagajati potrebam vsakega otroka posebej.
Navodila za pripravo
Za razliko od materinega mleka, ki predstavlja najenostavnejšo obliko hranjenja dojenčka, saj je mleko že toplo in pripravljeno za hranjenje in je poleg tega tudi iz higienskega vidika varno za takojšnje uživanje, pri mlečnih formulah temu ni tako. Kadar se poslužujete uporabe mlečnih formul, je potrebno skrbno prebrati navodila za njihovo pripravo. Po njih se je treba tudi ravnati. Saj lahko sicer vsebina v steklenički kaj kmalu postane pravo gojišče za različne mikroorganizme, ki lahko resno ogrozijo zdravje vašega dojenčka. Pomembno je, da se vsak obrok mlečne formule pripravlja sveže in sproti, ostanek pa zavrže. Na tržišču je več različnih mlečnih formul prilagojenih za posamezne starostne skupine dojenčkov oz. prilagojene za posebne zdravstvene težave. (Primeri: mlečne formule za nedonošene in donošene dojenčke, nadaljevalne mlečne formule, specialne mlečne formule za dojenčke z alergijo, za dojenčke ki polivajo, imajo težave s kolikami in druge.)
Skladnost z Evropsko zakonodajo
Vse mlečne formule, ki so na tržišču, morajo biti skladne z aktualno Evropsko zakonodajo. Ta določa minimalne in maksimalne količine posameznih makro in mikrohranil v mlečni formuli. Poleg tega zakonodaja ureja tudi dodajanje t. i. neobveznih mikrohranil in drugih bioloških komponent, ki se jih sicer priporoča vključevati v recepturo mlečne formule. Ravno slednje pa loči med seboj mlečne formule na tiste, ki zadostijo najnižjim zakonsko določenim zahtevam in na tiste, ki v svojo sestavo vključujejo tudi neobvezne sestavine.
Tak primer je npr. arahidonska kislina, ki jo vse kvalitetnejše mlečne formule vsebujejo. Proizvodnja mlečne formule je tehnološki proces. V principu je zelo podoben proizvodnji mleka v prahu, ko mleko (tekočino) spremenijo v prah. Sam postopek proizvodnje mlečne formule se od proizvajalca do proizvajalca lahko nekoliko razlikuje. Razlikuje pa se tudi glede na vrsto osnovne surovine. Kravje mleko ima npr. visok delež mlečne maščobe, zato se mora pred nadaljnjimi postopki mlečno maščobo posneti. Pri kozjem mleku ta tehnološki postopek ni potreben, saj je delež maščobe bližji deležu maščobe v materinem mleku. Pri mlečnih formulah na osnovi rastlinskih beljakovin pa je maščobo potrebno dodati.
Proizvajalci mlečnih formul poskušajo z različnimi modernimi in inovativnimi tehnološkimi postopki čim bolj posnemati sestavo materinega mleka. Vendar pa mlečne formule po sestavi in biokativnosti še zdaleč niso primerljive z materinim mlekom. Morajo pa vse mlečne formule, ki so na tržišču, zadostiti najnižjim zakonsko določenim zahtevam. To ne glede na to ali so narejene na osnovi kravjega ali kozjega mleka ali na osnovi sojinih in riževih beljakovin. Zato strokovnjaki spodbujajo dojenje, ki ima dokazano pozitivne učinke na številne dejavnike otrokovega zdravja in je okvirno priporočeno do drugega leta starosti. Tako ostaja zlati standard na področju hranjenja dojenčkov, poleg tega pa je dojenje priročnejše in tudi okolju prijaznejše.
