Podiranje kupčka pri dojenčku je opravilo po vsakem hranjenju, saj pomaga izločiti ujeti zrak ter s tem preprečuje trebušne krče in polivanje. Dojenček podira kupček (spahne zrak) po hranjenju zato, ker med sesanjem pogosto pogoltne tudi zrak. Ta zrak se nabere v želodčku in lahko povzroča nelagodje, napenjanje ali celo polivanje mleka. Ko dojenček podre kupček, se ta pritisk zmanjša in prebava lažje steče. Če kupčka kdaj pa kdaj ne podre, ni nič narobe. Predvsem opazujte, kako se dojenček počuti.
Najučinkovitejši položaji za podiranje kupčka
Kupček lahko podrete na več preprostih načinov. Najpriporočljivejši položaji za podiranje kupčka so tisti, kjer je dojenček v bolj pokončnem položaju in ima trebušček rahlo podprt. Tu so trije najučinkovitejši:
- Položaj čez ramo: dojenčka naslonite na svojo ramo, z eno roko podpirate ritko, z drugo nežno trepljate ali masirate hrbet. Dobro je, da imate čez ramo pleničko (zaradi morebitnega polivanja).
- Sedenje v naročju: dojenček sedi v naročju na kolenih, obrnjen stran, z eno roko mu podpirate prsni koš in glavico (pod bradico, ne za vrat), z drugo roko ga nežno trepljate po hrbtu.
- Leže čez naročje: dojenček leži s trebuščkom čez noge, glavica naj bo malo višje od telesa, nežno ga trepljate ali drgnete po hrbtu.
Če kupčka ne podre v 5–10 minutah, naredite premor, saj ga morda takrat ne potrebuje podreti. Če je jokav ali nemiren, ga lahko držite pokonci do 30 minut.
Kdaj podreti kupček
Najpogosteje se kupček podira po vsakem obroku, še posebej pri mlajših dojenčkih. Lahko ga podrete tudi med hranjenjem, če dojenček postane nemiren, se odmika od dojke ali stekleničke, se joka ali zvija, ima napet trebušček. Pri hranjenju po steklenički je pogosto treba podreti kupček že na polovici obroka in nato še na koncu.
Kako opazimo, da mora dojenček nujno podreti kupček? Otrok bo napet ali nemiren, krči noge, se ne želi več hraniti ali pogosto poliva.
Pogostost podiranja kupčka se spreminja z rastjo dojenčka, ker zrelost prebave in način hranjenja vplivata na to, koliko zraka pogoltne.
- Do 2. meseca se kupček podira skoraj po vsakem hranjenju (včasih tudi med hranjenjem), ker je prebava še nezrela in ker običajno pogoltnejo več zraka.
- Od 2. do 4. meseca se kupček podira še vedno pogosto, vendar ne vedno nujno po vsakem obroku. Takrat lahko počakamo po hranjenju in opazujemo, če ga potrebuje.
- Od 4. do 6. meseca se kupček podira manj pogosto. Če je dojenček miren in ne kaže znakov nelagodja, kupček ni vedno potreben.
- Od 6. meseca dalje je redko potreben. Večina dojenčkov že več sedi, se več giblje in lažje sama sprosti zrak.
Ne ravnajte se samo po starosti, ampak opazujte dojenčka: če je miren, zadovoljen in ne poliva, kupček morda ni potreben. Nekateri dojeni dojenčki (na dojki) pogoltnejo manj zraka in podiranja kupčka sploh ne potrebujejo vsakič. Takrat lahko kupček tudi izpustimo. Zrak lahko izločijo tudi kasneje ali na drug način (npr. z vetrovi).
Kadar dojenček ne podre kupčka v 10 minutah, ga lahko damo počivat in ga ne silimo k podiranju kupčka. Na splošno velja, da ne vztrajamo predolgo, ker lahko to dojenčka samo razdraži.
Tihi znaki, da ima dojenček še zrak v trebuščku, čeprav ne joka na glas
Najpogostejši nežni pokazatelji so rahlo zvijanje ali krčenje nogic proti trebuščku, nemirno premikanje ali mencanje po hranjenju, obračanje glavice sem in tja, kot da išče udobje, grimase (mrščenje, rahlo stiskanje ustnic), kratki, tišji zvoki ali vzdihi, pogosto prekinjanje hranjenja brez jasnega razloga ali pogostejše polivanje manjših količin mleka. Če opazite te znake, dojenčka vzamete še za nekaj minut v položaj za podiranje kupčka ali rahlo spremenite položaj. Pogosto to zadostuje.
Kdaj se posvetovati s pediatrom
S pediatrom se posvetujte, če dojenček očitno trpi ali veliko joka, če pogosto zavrača hranjenje, če slabo napreduje na teži ali če bruha v loku.
