Vpliv elektronskih medijev na razvoj otroških možganov

0
1921
Vpliv elektronskih medijev na razvoj možganov.
Vpliv elektronskih medijev na razvoj možganov.

Elektronski mediji vplivajo na razvoj otrokovih možganov. Avtorji, ki se ukvarjajo s proučevanjem možganov otrok in mladostnikov, do 12. leta odsvetujejo več kot eno uro gledanja televizije ali uporabe računalnika na teden.

V predšolskem obdobju naj prisotnost elektronskih medijev ne bo vsakodnevna praksa. Zdenka Zalokar Divjak, univ. dipl. psih., opozarja, da jih otroku ni treba popolnoma odvzeti, ne smejo pa nadomestiti varuške, sicer se jih bo otrok prehitro privadil, kar bo vzbudilo željo po dodatnih elektronskih vsebinah.

Pomembno je tudi, da otrok ohrani temeljno spoštovanje do vzgojnih ravnanj staršev, upošteva njihova napotila in brez vednosti staršev ne prižiga televizije ali računalnika. Starši pa morate biti vztrajni pri postavljanju meja. Če se z otrokom domenite, da si bo ogledal eno risanko, ne popuščajte.

Možgani otrok so razdraženi od množice vtisov

Manfred Spitzer s Klinike za učenje v Ulmu, ki že 40 let proučuje možgane otrok in mladostnikov, opozarja, da so možgani današnjih otrok močno razdraženi od množice vtisov, ki so jim otroci izpostavljeni. Nikjer ni miru in ves čas se mora nekaj dogajati.

Starši se igrajo z otrokom, z njim se učijo in so z njim na igrišču. Otroku ni treba razmišljati, kaj bo naslednja poteza v igri ali kako bo rešil konflikt z vrstnikom. Zaradi nenehne obkroženosti z različnimi dražljaji otroci niso več zmožni samostojne igre. Dojenčki do 2. leta, po mnenju psihologinje, ne potrebujejo nobenih igrač, saj se lahko zamotijo z enostavnimi posodicami, plastenkami ali kuhalnicami, s katerimi preizkušajo, tolčejo in raziskujejo.

Digitalna tehnologija povzroča nove bolezni

Možgani se najbolj intenzivno razvijajo v prvih letih življenja, zato so v tem času najbolj občutljivi za vtise. Otroška telesa ne prenesejo vseh zunanjih dražljajev, zato lahko razvijejo hiperaktivnost, histerijo in (psiho)somatske bolezni. Že omenjeni strokovnjak Manfred Spitzer opozarja na nove oblike epilepsije, otroškega diabetesa, raka, motnje učenja in pozornosti.

Zaslon ne nudi žive slike, zato možgani potrebujejo vedno več dražljajev in otrok lahko postane odvisen. Otroci so vedno manj družabni in postajajo preobčutljivi na določene življenjske situacije, saj živijo v neresničnem virtualnem svetu. Razvijejo lahko celo motnje v duševnem zdravju.

Obvladovanje tabličnega računalnika ni zahtevna miselna operacija

Starše lahko zavede misel, da je otrok, ki obvlada pametni telefon ali tablični računalnik bister. V resnici pa to ni zahtevna miselna operacija, saj otrok z obvladovanjem naprave izkazuje izključno poznavanje korakov do želene elektronske vsebine. Zaplete pa se pri praktičnih nalogah, povezanimi z resničnim življenjem, ko mora otrok rešiti enostaven problem, razmisliti, počakati ali vztrajati.

Predšolsko obdobje je temelj za otrokov uspeh v življenju

Otrok se mora v predšolskem obdobju naučiti skrbeti sam zase. Naučiti se mora potrpežljivosti, spoštljivosti in opravljanja določenih nalog ter se veliko igrati. Predšolski otrok namreč preko igre zadovolji vse svoje potrebe. Otrok ne bo razvil domišljije in intelekta, če se ne bo sam igral.

Pridobiti mora tudi občutek, kdaj je treba biti tiho, počakati, biti potrpežljiv ali da ni mogoče vsega dobiti naenkrat. Med odraščanjem namreč brez pozornosti in koncentracije za učenje ne bo mogel biti uspešen. Starši lahko te lastnosti pri svojem otroku spodbujate že od malega naprej: otrok naj pospravi za sabo, pobriše, če nekaj polije, postelje posteljo in skrbi za svoje stvari.

Nadomestite risanke z branjem pravljic

Vsakodnevno gledanje različnih risank je namenjeno zapolnitvi časa in predstavlja izključno pritisk na otrokove možgane. Pravljica pa je, po drugi strani, življenjskega pomena za otroka. Strokovnjakinja svetuje, da berete otrokom isto pravljico vsaj tri tedne, da jo bodo ponotranjili, našli podobnosti z junakom, razrešili čustvene konflikte in poiskali rešitve. Ko otrokom berete pravljico, si ustvarijo lastne notranje slike, kar jim je onemogočeno, če pravljico spremljajo na televiziji, saj se tam slika zelo hitro menja. Knjiga je tudi prvi stik otroka z okoljem. Že 8- ali 10-mesečni otroci radi pregledujejo knjige s slikami. Otrok potrebuje živo sliko, da se uči o svetu.

Sodelujoči strokovnjaki:

dr. Zdenka Zalokar Divjak

http://www.gora-sp.si/

univ. dipl. psih., Gora - izobraževanje in terapije, s. p.

Prejmite redne uporabne informacije za vašega otroka Brezplačno.

NAPIŠITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here