Dojenje ni le način hranjenja, temveč tudi pomemben proces, ki mamici in dojenčku koristi pri ohranjanju fizičnega in čustvenega blagostanja. Mamino mleko je izjemno – dojenček preko sline aktivno sodeluje pri prilagoditvi njegove sestave, ki omogoča, da se natančno prilagodi trenutnim potrebam dojenčka. Ta postopek vključuje kompleksno interakcijo med dojenčkom, maminim telesom in njenim živčnim sistemom.
Mamice nekaj dni po porodu tvorijo prvo mleko – kolostrum, ki se kasneje spremeni v mleko, ki je prozorne, bele do rahlo rumenkasto barve. Mamino mleko torej od prvega dne predstavlja popolno hrano, polno protiteles, encimov in hormonov, ki ščitijo dojenčka pred okužbami, krepijo imunski sistem in podpirajo razvoj možganov v vseh razvojnih obdobjih.
Hkrati se otroku ob senzorni bližini mamice uravnava srčni utrip, dihanje, krvni sladkor in telesna temperatura. Znano je tudi, da dojenje in stik koža-na-kožo pomembno vplivata na nižjo verjetnost nenadne smrti v zibelki (SIDS) (Lando-Rivera JL., Pérez-Pérez J., González-Núñez MDP idr., 2022). Mamici na drugi strani dojenje pomaga pri hitrejši regeneraciji po porodu, saj spodbuja krčenje maternice na velikost pred nosečnostjo, zmanjšuje tveganje za nenadne poporodne krvavitve ter dolgoročno varuje pred rakom dojk in jajčnikov. Ob dojenju se pri obeh sproščata oksitocin in dopamin – hormona sreče, ljubezni in zadovoljstva, ki krepita tudi razvoj čustvene povezanosti.
Pogostost in količina hranjenja
Pri dojenju urnika ni. Za enega največjih mitov pri dojenju še vedno velja, da mora obstajati merljiv razmik med podoji. V resnici pa je najbolje, da se mamica odziva na dojenčkovo vedenje, mu dojko ponuja čim pogosteje ob zaznavanju zgodnjih znakov lakote in dojki med samim podojem čim večkrat menjuje.
Dokler se dojenje dokončno ne vzpostavi (nekje po 5.–6. tednu) velja, da se novorojenčki dojijo enkrat na dan, cel dan in »po grozdih« (malo po malo, a pogosto).
Namesto da prvih 40 dni mamice pogledujete na uro, svetujemo, da se osredotočite na to, da z otrokom čim več počivate in zaupate vase. Obstajajo štirje zelo jasni znaki, da dojenček ob dojenju pridobi dovolj mleka:
- PRIDOBIVANJE TEŽE
- po porodu lahko teža upade, vendar ne več kot za 10 %
- novorojenček začne po začetnem upadu, postopoma pridobivati na teži in najkasneje do 3. tedna starosti doseže porodno težo,
- dojenček pridobi vsaj 450 g (od najnižje izmerjene) do starosti 1 meseca, med 1. in 2. mesecem 450 g in vsaj 450 g med 2. in 3. mesecem starosti,
- med 3. in 6. mesecem velja, da dojenček pridobi vsaj 350 g/mesec.
- SPREMLJANJE MOKRIH IN UMAZANIH PLENIČK
1. dan: vsaj 1 umazana in 1 mokra plenička.
2. dan: vsaj 1 umazana in 2 mokri plenički.
3. dan: vsaj 1 umazana in 3 mokre pleničke.
Po istem vzorcu do šestega dne: vsaj 1 umazana in 6 mokrih pleničk, ko se vzorec ustali.
Blato je nekaj dni po porodu črne barve – dojenčki takrat izločajo mekonij. Kasneje se spremeni v gorčično rumeno do svetlo rjavkasto barvo z grudičasto strukturo.
- ŠTEVILO PODOJEV
Novorojenček naj se v zgodnjem obdobju po porodu doji vsaj 8–12 krat v roku 24 ur. To pomeni, da vsaj tolikokrat v dnevu mamica opazi in sliši, da dojenček aktivno sesa in mleko požira.
- VEDENJE NOVOROJENČKA MED IN PO PODOJU
V kolikor je dojenček med aktivnim podojem zadovoljen, miren in po podoju sproščen, opazuje okolico ali zaspi (in hkrati izpolnjuje zgoraj navedene dejavnike), je mamica lahko pomirjena.
Vir: Landa-Rivera JL, Pérez-Pérez J, González-Núñez MDP, Gil-Miralles RA, Jover-Escolano Y, Fernández-Pan Astacio V. (2022) Population-Based Survey Showing That Breastfed Babies Have a Lower Frequency of Risk Factors for Sudden Infant Death Syndrome Than Nonbreastfed Babies. Breastfeed Medicine 17(2):182-188. https://doi.org/10.1089/bfm.2021.0113.
