Kajenje in nosečnost

Kajenje tobaka v nosečnosti s svojimi škodljivimi posledicami lahko vpliva na vsa tromesečja nosečnosti.

Tobak je svoj pohod po svetu pričel, ko ga je v Evropo prinesel Krištof Kolumb. Rastline iz rodu tobak (Nicotiana) obsega 60 vrst, v uporabi (kajenje, žvečenje in njuhanje) pa sta dve vrsti tobaka: navadni tobak in kmečki tobak.

Tobačni dim vsebuje več kot 4000 snovi, 60 potrjeno rakotvornih, okrog 250 drugače strupenih. Med tri najpomembnejše in najbolj poznane nevarne sestavine spadajo:

• nikotin: povzroča zasvojenost;
• katran: povezujemo z rakom, pljučnimi in srčno-žilnimi obolenji;
• ogljikov monoksid: povzroča pomanjkanje kisika v tkivih in organizmu, zato je zlasti škodljiv za nosečnice.

V tobačnem dimu med drugim najdemo strupene kovine (npr. krom, arzen) in strupene pline (npr. amonijak, toluen). Pri izdelavi tobačnih izdelkov proizvajalci dodajo še druge dodatke. 95 % tobačnega dima sestavlja plinska komponenta, ostalih 5 % je mešanica trdnih in tekočih snovi. Iz tega sledi, da je škodljivo tudi pasivno kajenje oziroma vdihavanje tobačnega dima v zakajenem prostoru tistih oseb, ki same sicer ne kadijo, vendar živijo in/ali se gibljejo v okolici kadilcev.

Kajenje škoduje skoraj vsem telesnim organom in je povezano s številnimi boleznimi, vključno s srčnožilnimi boleznimi, rakom, boleznimi dihal in možgansko kapjo. Vsak drugi kadilec umre zaradi bolezni povezanE s kajenjem.

Neplodnost je med kadilci pogostejša kot med nekadilci

Kajenje tobaka vpliva na spočetje, nosečnost, porod, dojenje in kasnejši razvoj otroka. Kajenje vpliva na plodnost in jo znižuje, tako pri ženskah vpliva na hormone za nosečnost, ovira pot jajčeca do maternice, pogostejši so spontani splavi medtem, ko pri moških  npr. za 15 % zmanjšuje število semenčic, spreminja njihovo gibljivost in obliko ter lahko povzroči deformacije semenčic in okvaro DNK, zmanjšuje dotok krvi v penis, kar lahko povzroči impotenco.

Škodljivi vplivi tobaka med nosečnostjo

Kajenje tobaka v nosečnosti s svojimi škodljivimi posledicami lahko vpliva na vsa trimesečja nosečnosti; od večjega tveganja za spontani splav v prvem tromesečju do prezgodnjega poroda in manjše porodne teže v zadnjem trimesečju. Ti novorojenčki so dovzetnejši za razna vnetja in bolezni. V prvih treh mesecih nosečnosti pri plodu poteka izoblikovanje in razvijanje organov, zato so učinki kajenja tobaka takrat najbolj vidni (organi so manjši, občutljivejši, v ekstremnih  primerih se pojavijo hude anomalije in deformacije ploda). Kadilke imajo tudi višje tveganje tudi za izvenmaternično nosečnost in nepravilnosti posteljice.

Nikotin in druge škodljive strupene snovi ne vplivajo samo na plod, ampak tudi na posteljico, ki hrani otroka. Nikotin in ogljikov monoksid vplivata na oskrbo ploda s kisikom, poleg tega nikotin prehaja skozi posteljico in doseže za 15 % višje koncentracije v plodu kot v materi. Nikotin se koncentrira v krvi ploda, amniotski tekočini in materinem mleku, kar plod in dojenčka izpostavlja tveganju.

Podatki kažejo, da se kar 70 % kadilkam otroci rodijo pred predvidenim datumom poroda, porodi pa so težji (carski rez, uporaba vakuum ekstraktorja), ker nikotin zavira sproščanje hormona relaksina, ki omogoči, da ženska lažje rodi po naravni poti. Novorojenčki, rojeni kadilkam, imajo pogosteje manjšo porodno težo (za 200-250 g manj) zaradi pomanjkljive preskrbe tkiv s kisikom, kar upočasni rast. Otroci kadilk v povprečju ne presežejo 3200 g porodne teže (otroci nekadilk okrog 3500 g) in tudi porodna dolžina je manjša kot pri otrocih nekadilk. Manjša porodna teža dojenčkov je pri kadilkah povezana z odmerkom: več kot mati kadi med nosečnostjo, manj bo otrok ob rojstvu tehtal in obratno, prej ko bo noseča mati nehala kaditi bolj bo porodna teža otroka ob rojstvu podobna tisti drugih otrok, ki se rodijo nekadilkam.

Škodljivi vplivi tobaka po porodu

Po porodu, po prekinitvi popkovnice, ko dojenček kadilke ne dobiva več materinega nikotina, se lahko pri njem razvijejo znaki abstinence. Dojenček postane nemiren, razdražljiv, slabo sesa in pogosto bruha. Pozneje se vplivi cigaretnega dima kažejo kot pogostejše obolevanje spodnjih dihal (pljučnica, bronhitis) in srednjega ušesa, lahko pa se pojavi tudi trajno slabše delovanje pljuč. Kajenje nosečih mater (več kot ene škatlice cigaret dnevno) podvoji tveganje, da bo otrok kasneje postal kadilec. Zaradi kajenja v nosečnosti se kasneje v otrokovem razvoju lahko pojavijo učne težave in vedenjske motnje. Kadilke tudi veliko prej prenehajo dojiti dojenčka, ker jim zaradi upada hormona prolaktina mleko presahne. Sindrom nenadne nepričakovane smrti dojenčka v zibki vse bolj povezujejo tudi s kajenjem mater.

Kajenje je dejavnik tveganja za rakava obolenja tako pri odraslih kot pri mladostnikih in otrocih: pljučni rak, rak ustne votline in žrela, rak grla, rak požiralnika, rak želodca, rak trebušne slinavke, rak ledvic, rak sečnega mehurja, rak materničnega vratu, rak prostate in levkemija; prav tako predstavlja dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni in možgansko-žilne bolezni; za akutne in kronične respiratorne bolezni (kronični brohitis in emfizem).