Authors Posts by Uredništvo

Uredništvo

To so črpalke, o katerih smo sanjale

Črpalka, ki nas objame. Medela Flex prsne črpalke imajo povsem novo tehnologijo, to je nova izkušnja, črpalka prilagojena posameznici. Medela letos junija s ponosom predstavlja Solo črpalko s polnilno baterijo in USB konektom.

Ne pozabimo na veliko vlogo materinega mleka za razvoj in zdravje otroka, črpalke ga nudijo.

Ovalen nastavek je vrtljiv za kar 360◦, je mehak in prožen ter je dokazano bolj prilagodljiv dojkam. S časom dojka spreminja obliko in velikost, kot tudi v času dojenja, ko je bolj ali manj polna. Poleg tega so na voljo štiri velikosti nastavkov, ki ne puščajo sledi na dojki. Črpanje je nežno, brez vlečnega občutka. S pomočjo tabele lahko mama izbere nastavek pravilne velikosti, ki naj bo rahlo večji od njenih bradavic.

Črpalke imajo dve fazi črpanja. Najprej hitrejšo in nežno masažo dojke. Hitrejše sesanje stimulira refleks za izločanje mleka in sproži pretok mleka. Druga faza je črpanje s premori, s tem posnemajo naravno otrokovo dojenje. Ko mleko prične teči, poteka druga faza počasneje in globlje. Tudi naravno dojenje poteka tako, da otrok najprej hitro vleče, da mleko priteče, ko pa pije ima vmes premore, da lahko požira in diha. Flex črpalke bolje izčrpajo, povečujejo laktacijo, ne prihaja do zamašenih vodov ter bolečih bradavic.

Dovršeno koleno pod kotom pa mami omogoča udoben pol ležeč položaj med črpanjem in nudi zaščito pred uhajanjem mleka v druge enote črpalke.

Črpalke imajo od 9 oz. 11 stopenj jakosti črpanja (vakuum) v obeh fazah.
So lahke, tihe, prenosne, enostavne, priročne, učinkovite, na elektriko in baterije in enostavne za čiščenje.

Flex N O V I črpalki Medela Solo (enojna-črpanje iz ene dojke) in Medela Swing Maxi (dvojna-črpanje iz obeh dojk hkrati) z motorčkom bele barve, pa imata še funkcijo premora. Mama lahko črpalko začasno ustavi, če si želi npr. popraviti položaj, morda bolje nastaviti set za črpanje, kaj postoriti ali si kaj prinesti. Če mama, po premoru, ne nadaljuje s črpanjem, se črpalka po dveh minutah ugasne sama.

Črpalki imata napajalnik ter dodan nastavek USB za polnilno baterijo. Črpalki lahko polnimo doma ali v avtomobilu ali računalniku. Črpalki lahko uporabljamo med polnjenjem baterije.

Črpalki, z lučkami različnih barv, mami vizualno sporočata nekatera stanja črpalke. Črpalki se čez pol ure ugasneta sami, če v tem času nista bili uporabljeni. Bolj učinkoviti, bolj prilagodljivi in udobni, bolj naravno črpanje, bolj priročni.
Medela ju letos v juniju s ponosom predstavlja. Za mamice in dojenčke ustvarja že 60 let.

Dobra črpalka je izrednega pomena, z njo si mama mleko obdrži dalj časa. Švicarska Medela nudi tudi vrečke za mleko ali stekleničke, v katerih lahko mama mleko shrani v hladilniku ali zamrzovalniku. Vsaka kapljica šteje.

Oglasno sporočilo 

Mikrohranila za krepitev imunskega sistema otroka

Za krepitev imunskega sistema je treba prepoznati, da je najbolj naraven in enostaven način zadostne preskrbe z mikrohranili pri otrocih pestra in raznolika prehrana, zato naj bo to prva skrb staršev. Enolična prehrana lahko vodi v pomanjkanje določenih snovi, ki so nujne za zdrav razvoj otroka (npr. vitaminov in mineralov). Smernice zdravega prehranjevanja za dojenčke razen dopolnjevanja prehrane z vitaminom D ne predvidevajo dodatnih vnosov vitaminov in mineralov (npr. s prehranskimi dopolnili ali obogatenimi živili), saj jih s hrano zaužijejo dovolj in v pravem razmerju, tako je tudi stališče Nacionalnega inštituta za javno zdravje in nacionalnega portala o hrani in prehrani (Prehrana.si) https://www.prehrana.si/moja-prehrana/predsolski-otroci. Pomanjkanje posameznih vitaminov, mineralov ali elementov, ki bi se kazalo v obliki bolezenskih znakov, bo prepoznal pediater in bo ustrezno svetoval staršem.

Razvoj imunskega sistema

Ne rodimo se s popolnoma izoblikovanim imunskim sistemom oz. odpornostjo, ampak je razvoj imunskega sistema odvisen tudi od pridobljene imunosti. Ob rojstvu dojenček pridobi del imunosti (prirojena imunost), saj je dojenček odvisen od protiteles v materini posteljici ter od prvega mleka po porodu, kolostruma. Zato je tudi pomembno, da že v času nosečnosti mati zaužije dovolj hranilnih snovi in ima uravnotežen jedilnik:

  • veliko zelenjave in sadja, ki sta bogata vira vitaminov, mineralov in prehranskih vlaknin;
  • veliko žitnih kosmičev (zlasti ovsenih), polnozrnatih izdelkov (polnovrednega kruha in testenin) in krompirja, ki vsebujejo sestavljene ogljikove hidrate;
  • mleko in mlečni izdelki, s katerimi se zaužije preko 60% dnevnega vnosa kalcija;
  • pusto meso, zlasti perutnino, rdeče meso, ki sta pomemben vir beljakovin in mikrohranil;
  • morske ribe (girice, sardele, inčune – dvakrat tedensko), ki so pomemben vir dolgoverižnih večkrat nenasičenih maščobnih kislin, zlasti dokozaheksaenojske (DHK) in eikozapentaenojske kisline (EPK) ter joda;
  • kakovostna rastlinska olja – za pripravo hrane predvsem oljčno olje, kot dodatek že pripravljeni hrani pa poleg oljčnega olja tudi olje oljne repice, orehovo olje, konopljino olje, laneno olje in sojino olje;
  • jajca in stročnice. (Več glej https://www.prehrana.si/moja-prehrana/nosecnice-in-dojece-matere).

Zelo pomemben člen v verigi razvoja imunskega sistema otroka je dojenje. Otrok v maternici prejema materine imunoglobuline, ki mu v prvih mesecih služijo kot ščit proti okužbam. Vendar ti počasi tudi izginjajo iz otrokovega telesa in takrat začne otrok sam proizvajati imunoglobuline. Materino mleko pa predstavlja nove zaloge imunoglobulinov, ki ščitijo otroka pred boleznimi, saj je bogat vir vitaminov, mineralov, beljakovin, protiteles in imunskih celic.

Pridobljeno imunost za razliko od prirojene imunosti vse življenje dopolnjujemo – s skrbjo za krepitev imunskega sistema in tudi izpostavljenosti oz. prebolelih boleznih. Imunski sistem se krepi z zdravo hrano, veliko gibanja na svežem zraku, dovolj spanja, primernimi igrami in vsekakor s tem, da se otroka ne drži v sterilnem okolju. Že pri 2. letu starosti lahko otrok je v glavnem vsa živila. Ključni poudarki pa so:

  • Pripravljajte obroke z vključevanjem vseh priporočenih skupin živil.
  • Vključujte raznolike vrste zelenjave in/ali sadja v vsak obrok, s poudarkom na sezonski in lokalno pridelani hrani.
  • Nudite kakovostna živila, kot so npr: polnovredna in raznovrstna žita in žitni izdelki, jajca, polnomastno mleko in mlečni izdelki brez dodatkov, ribe, puste vrste mesa, stročnice in kakovostna olja (npr. oljčno, repično, sončnično, bučno …).
  • Večkrat dnevno ponudite vodo in/ali nesladkane napitke za nadomeščanje porabljene tekočine.
  • Izogibajte se kupljenim gotovim in pol-gotovim jedem, industrijsko predelanim živilom ter slanim industrijskim mešanicam začimb, ker lahko vsebujejo veliko količino dodanih sladkorjev, (nasičenih in trans) maščob, soli in nepotrebnih prehranskih dodatkov (aditivov).
  • Spodbujajte žvečenje (namesto pretlačene raje sesekljana hrana).
  • Spodbujajte prijetno druženje ob hrani.
  • Vzemite si čas za pripravo hrane, z enostavnimi opravili vključujte tudi otroka.
  • Upoštevajte okus otroka, vendar bodite vztrajni, tudi če otrok nek okus sprva zavrne, ga poskusite ponuditi večkrat.

Zavedajte se, da bo prehranske navade iz otroštva, otrok prenesel v mladostništvo in odraslo dobo. Pogovorite se tudi s starimi starši, da sladkarije niso primeren način nagrajevanja otroka.

V črevesju se nahaja kar 60 % celic imunskega sistema. Malčkov imunski sistem se začne graditi ob rojstvu, njegov razvoj pa se zaključi v zgodnjem najstniškem obdobju. Pri krepitvi odpornosti in imunskega sistema je osrednji ukrep preventiva. Z večino mikrobov se otrok sreča v prvih letih življenja in zato so otroci pogosteje bolni kot odrasli, ki smo se z določenimi mikrobi že srečali ter tako postali proti njim odporni.

Kako poskrbeti za krepitev odpornosti

Za krepitev odpornosti otrok najbolje poskrbimo tako, da jim omogočimo zdrav način življenja: pestro in raznoliko prehrano z veliko svežega sadja in zelenjave, dovolj gibanja in spanja ter prijetno družinsko okolje z dobrimi medsebojnimi odnosi.

V primeru najpogostejših otroških bolezni (težave s prebavo, prehlad, vročinski krči, zamašen nosek) in če pediater ugotovi znaten prehranski primanjkljaj, po njegovem naročilu, glede na starost otroka in nasvetu v lekarni za prehransko podporo povprašajte po prehranskih dopolnilih, ki vsebujejo snovi naravnega izvora npr. tudi izvlečke zelišč, sadežev, zelenjave in alg, ki so vir beta-karotena, vitamina C in vitamina D.

Pri izbiri prehranskih dopolnilbodite pozorni na in natančno preberite deklaracijo izdelka, na kateri so zapisane sestavine. . O izdelku lahko povprašate tudi dobavitelja oziroma proizvajalca. Nekateri podatki so obvezni že na embalaži izdelka, dolžni so pa vam tudi odgovoriti na vprašanja o analizah rezultatov izdelka in zagotovilih glede varnosti prehranskega dopolnila. Več na: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/qa_072018.pdf.

Prehranska dopolnila sodijo med živila (hrano) in morajo ustrezati splošni zakonodaji o živilih pojasnjujejo iz Javne agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP). Prehranska dopolnila praviloma nimajo opozoril, previdnostnih ukrepov za bolnike, ker se pričakuje, da so namenjena zdravim ljudem za dopolnjevanje prehrane in ne za zdravljenje in lajšanje bolezni in bolezenskih težav. Prav tako nimajo navedenih neželenih učinkov, kar pa ne pomeni, da do njih ne more priti. Za zdravljenje in lajšanje bolezni in bolezenskih težav uporabljajte zdravila (vključno z zdravili naravnega izvora) z dovoljenjem za promet (pogovorno rečemo, da so registrirana), ki imajo dokazano in preverjeno kakovost, varnost in učinkovitost in verodostojne informacije o področjih uporabe.

10 pomembnih mikrohranil in prehranskih virov

Pomembno vlogo pri krepitvi odpornosti in imunskega sistema imajo:

VITAMINI

Dnevni priporočeni vnosi (otroci 1. in 3. letom starosti)

Dnevni priporočeni vnosi (otroci 4. in 6. letom starosti)

ZA KAJ SO POMEMBNI?

KJE JIH NAJDEMO?

A0,6 mg ekvivalent0,7 mg ekvivalentZa zdravo kožo in sluznico, za oči in obrambo pred infekcijami.zelena in rumena zelenjava, mleko, maslo, sir
B60,4 mg0,5 mgZa živce, presnovo in razgradnjo aminokislin.ribe, meso, polnozrnata živila, krompir, soja
C20 mg30 mgZa krepitev imunskega sistema, varovanje celic pred škodljivimi vplivi, za vezivno tkivo, zobe in kosti.citrusi, paprika, jagodičje, kivi, cvetača, paradižnik
D20 µg20 µgZa vsrkavanje kalcija, ki je potreben za kosti in zobe..ribe, meso, gobe, jajca
Folna kislina120 µg140 µg Za delitev celic in nastajanje novih celic.zelenolistna zelenjava, jetra, orehi, posušen fižol, grah, jajčni rumenjak, polnozrnat kruh
E6 mg ekvival8 mg ekvivalVaruje celice pred radikali in preprečuje oksidacijo nenasičenih maščobnih kislin.rastlinske maščobe in olja – npr: sončnično olje, oreški
K15 µg20 µgZa izgradnjo snovi, ki so potrebne za strjevanje krvi.zelena zelenjava, jetrca, mleko, paradižniki

 

MINERALI

Dnevni priporočeni vnosi (otroci 1. in 3. letom starosti)

Dnevni priporočeni vnosi (otroci 4. in 6. letom starosti)

ZA KAJ SO POMEMBNI?

KJE JIH NAJDEMO?

Selen15 µg20 µgZa varovanje celic pred škodljivimi radikali.morska hrana, ledvice, jetra, žitni kalčki, otrobi, tuna, čebula, paradižnik, brokoli, česen, rjavi riž
Železo8 mg8 mgPri prenosu kisika v krvi, pomemben pri gradnji mišičnega in krvnega barvila.svinjina, govedina, jetra, rdeče meso, breskve, škrob, jajčni rumenjak, oreški, fižol, ovsena kaša
Cink3 mg6 mgDelovanje imunskega sistema, rast in razvoj organizma. Vključen je v številne procese celičnega metabolizmaSezamovo seme, indijski oreščki, soja, črn fižol, govedina, leča, jajce, arašidi, ovseni kosmiči, mandlji, lešniki
Baker0,5-1 mg1-1,5 mgSodeluje pri delovanju imunskega sistema, presnovi železa, energijskem metabolizmu, je gradnik številnih telesnih tkiv), pomemben je pri dozorevanju rdečih in belih krvničk, delovanju živčnega sistema.sezamovo seme, indijski oreščki, soja, laneno seme, mandlji, suhe marelice, lešniki, pistacije

 

 

Viri: Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), www.nijz.si, Nacionalni portal o hrani in prehrani, www.prehrana.si.

Kdaj so otroške igrače varne

Otroške igrače imajo veliko vlogo pri razvoju otrokovih govornih, komunikacijskih, gibalnih in tudi intelektualnih spretnostih. Privlačne igrače lahko starša hitro premamijo, vendar bodite pozorni, da so tudi kakovostno izdelane, močne in trdne.

4 varnostna pravila pri nakupu igrač

Izbor in nakup igrač, ki bodo razveseljevale vašega otroka naj bo premišljen – igrače naj v prvi vrsti imajo oznako CЄ (oznaka pove, ali je igrača načrtovana in proizvedena v skladu s predpisi EU glede varnosti) in če je vaš malček mlajši od treh let še oznako, da igrača ni primerna za otroke mlajše od 3 let. Na igračah pogosto zasledimo tudi znak standarda EN 71, ki vam sporoča, da je igrača testirana in ustreza evropskim standardom za varnost igrač. Hkrati naj izbrana igrača ustreza otrokovemu razvojnemu obdobju oz. spretnostim ter interesom.

Leta 2019 je Nacionalni inštitut za javno zdravje predstavil 4 varnostna pravila (4 »V«), in sicer:

Velikost

Prvi V pomeni velikost, saj so igrače in predvsem predmeti, ki lahko odpadejo iz igrač ali se igrača razstavi na manjše dele nevarni za malčke (mlajši od 3 let). Tudi z vidika velikosti, ne zgolj varnosti, vam je lahko v pomoč oznaka, ki opozarja, da igrača ni primerna za otroke mlajše od 3 let. Poleg osnovne velikosti, bodite pozorni, ali je igrača dovolj velika, tudi ko jo otrok stisne. Otrokom mlajšim od 3 let lahko nevarnost predstavljajo igrače, ki imajo premer manjši od 3 cm – drobne kocke, žogice, figurice ljudi in živali, igrače z majhnimi baterijami, plišaste igrače s plastičnimi očmi. Za otroke mlajše od 6 leti pa tudi niso priporočljive igrače z močnimi magneti, saj jih lahko pogoltnejo.

Videz

Drugi V se dotika videza igrače, ki naj nima ostrih koničastih delov, robov ali delčkov, ki štrlijo iz igrače (npr. trske). V kolikor imajo koničaste dele, pa naj bodo le ti zaščiteni z varovali. V igračah naj tudi ne bo odprtin, ki so velike med 0,5– 1,2 cm, saj bi se vanje lahko zataknili ali ujeli malčkovi prsti ali nogice. Pri nakupu se izognite tudi igračam z gibljivimi deli. Otrok bi se namreč med igro lahko uščipnil, urezal ali bi se vanj zapletlji njegovi lasje.

Vrvice

V tretjem V so naslovljene vrvice, ki na igračah za otroke mlajše od 3 let niso primerne, če so daljše od 22 cm (npr. to so trakci, strune, vrvice). Če takšno igračo kupite, vrvice (v kolikor je primerno in igrače ne poškodujete – da bi npr. iz plišaste igrače začel uhajati puhasto polnilo) odrežite. Igrače nad posteljico pa naj imajo kratke vrvice ali zanke.

Vrsta materiala

Zadnji, četrti V je povezan z izbiro vrste materiala igrače. Vsekakor je na prvem mestu, da je material iz katerega je oblikovana igrača zdravju neškodljiv in tudi negorljiv. To priporočilo je na mestu, saj otroci pogosto dajejo igrače v usta. Tudi barvice, voščenke in pisala hitro romajo v usta malčkov, zato je tudi pri izbiri teh pomembno, da so obdana z zdravju neškodljivimi barvami in da se ne začnejo luščiti. Pri izbiri plišastih igrač bodite pozorni, da so izdelani iz negorljivih tkanin, polnilo pa naj ne vsebuje drobnih delcev. Priporočljivo je tudi, da so pralne.

Otroške igrače – priporočilo za ravnanje z igračami doma

Igrače redno pregledujte, da na njih niso nastali grobi robovi, trske, konice, ali da iz njih ni pogledalo polnilo, je zarjavela ali se začela luščiti. Otroka naučite, da igrače takoj po igri pospravi v zabojnik za igrače, saj tako le-te ne predstavljajo nevarnosti, da bi nanje stopili ali se obnje spotaknili vi ali vaš otrok. Pozorno preberite tudi navodila za uporabo igrače in pravilno sestavljanje igrače, da ne pride do pojava, da bi se le-ta razdrla na majhne dele.

 

Težave s prebavili

SIMPTOM OZ. ZNAKKAKO SE KAŽE?KAJ LAHKO STORITE SAMI?KDAJ K ZDRAVNIKU?
POLIVANJEVračanje želodčne vsebine v požiralnik. Mleko je slabo zmešano z želodčnim sokom. Je pogost pojav, ki lahko traja do 12. meseca, praviloma ne zahteva posebnih ukrepov.Obvezno podirajte kupček po vsakem hranjenju. Skrbite za pravilno pristavljanje k dojki.

Hranite otroka v nekoliko pokončnem položaju. Ne hranite ga prekomerno.

Po posvetu s pediatrom dvignite otrokovo vzglavje posteljice, vsaj 30 minut po hranjenju.

Težave z dihanjem, zaostajanje v rasti zaradi nezadostnega hranjenja, obilno polivanje, izmeček v barvi kave, krvave nitke na blatu.
BRUHANJEIzločanje vsebine prebavil skozi usta s pomočjo mišic.Bolj pogosto dojite. Redno mu ponujajte tekočino, praviloma manj sladek čaj; večjim otrokom tudi praške za oralno rehidracijo, ki vsebujejo dodatno sol in sladkor. Če ima otrok apetit, ga spodbujajte, da hrano uživa večkrat po malem.Če je otrok mlahav, razdražljiv, slabše odziven ali kaže znake izsušitve: vdrte oči, vdrta mečava, suha, nagubana koža, manj polulane pleničke, gost, temnejši urin. Bodite pozorni na eksplozivno bruhanje, v loku in če otrok bruha tudi po hranjenju.
ZAPRTOSTOdvajanje suhega in trdega blata. Na blatu je lahko tudi sled sveže krvi. Zaprtost pri polno dojenem otroku lahko traja nekaj (celo 7–10) dni in ne zahteva posebnih ukrepov. Lahko se pojavijo tudi bolečine v trebuhu, napihnjen trebuh, črevesni krči. Odvajanje je boleče.Več dojite. V prehrano vključite več tekočine in olupljena jabolka, brokoli, polnozrnata žita, hruške, breskve, slive. Lahko uporabite nežno masažo trebuščka, z njim potelovadite. Izogibajte se čokoladi, močnatim jedem in bananam.Če zaprtje traja več kot 2 tedna ali se pridruži vročina, bruhanje, kri na blatu, izguba telesne teže, se prikaže črevo (prolaps črevesja), trebuh je napet in trd.
DRISKAVsaj 3x dnevno odvajanje tekočega ali kašastega blata, ˃ 10 ml blata na kg otrokove telesne teže. Blato zdravega, polno dojenega dojenčka je kašasto, rumenkasto, lahko tudi nekoliko zelenkasto in ga lahko odvaja večkrat dnevno.Skrb za dojenje in pitje tekočin.

Pri starejših dojenčkih nadomeščanje tekočin (mešanica praška za rehidracijo) in lahko tudi probiotiki.

Ob obilni ali vodeni driski, znakih izsušitve, nesposobnosti pitja z oslabelostjo, suhe sluznice, če ne odvaja vode.
KOLIKE/TREBUŠNI KRČIKrčevit jok brez vidnega razloga ob istem času dneva, ki traja med tretjim tednom in tretjim mesecem starosti. Stiskanje pesti in zvijanje nog. Med jokom postanejo dojenčki zaripli (rdeči v obraz). V preostalem delu dneva so dobro razpoloženi.Če dojite, se izogibajte mlečnim izdelkom in oreščkom. Če uporabljate mlečno formulo, poskusite drugega proizvajalca ali poskusite s formulo AC (»anti colic« – proti kolikam/krčem). Pestujte svojega otroka s trebuhom obrnjenega na podlakti in ga pri tem nežno masirajte po hrbtu. Ko ne zmorete več, dojenčka oblecite in odpeljite na sprehod.Nenadna sprememba otrokovega obnašanja, pridruženo bruhanje, vodena ali krvava driska, manj gibanja, krčeviti gibi, ki niso vezani na stalno uro dneva in omenjeno dojenčkovo starost.

Viri: Moj otrok ima vročino (prim. Rasta Rakar Radešček, dr. med., spec. pediatrije), Moj otrok kašlja. Pediatrična klinika, Služba za pljučne bolezni, UKC Ljubljana

Dojenček in prve težave

Pri dojenčku je včasih težko opaziti pričetek bolezni. Opazili boste, da je morda bolj nejevoljen, neješč, pojavijo se lahko spremembe spanja: lahko je razdražljiv ali bolj zaspan. Dojenček nima velikih telesnih zalog, zato lahko iz zdravega dojenčka, že v nekaj urah zdrsne tudi v resno stanje, ki ga morate znati prepoznati in ukrepati.

Dojenčka bolj podrobno opazujte, če imate občutek da »ni tak kot po navadi«, ga spodbujajte k dojenju in pitju nesladkane tekočine ter skrbite za ustrezno higieno, zlasti umivanje svojih rok in čiščenje noska. Bodite pozorni, če se otroku spremeni apetit, obnašanje, se težje zbudi, več joka ali opazite katerega od spodnjih simptomov in znakov ter ustrezno ukrepajte. Ne pozabite na preventivne ukrepe: skrbite za gibanje na svežem zraku, kakovostno prehrano, cepljenje, higieno umivanja rok, kašlja in čiščenje nosu ter izogibanje prostorom, kjer se zbira veliko ljudi. V času okužb se raje držite sami zase. Praviloma imajo dojenčki do 6. meseca starosti še nekaj zaščite materinega imunskega sistema (protitelesa IgA), nato pa ta zaščita popusti.

Naslednja razpredelnica vam je lahko v pomoč pri odločanju, kaj storiti. Ko ste v dvomu in ne veste, če je z dojenčkom kaj narobe, se posvetujte. Praviloma se obrnite na izbranega pediatra in njegovo medicinsko sestro, kamor najprej pokličite, da prejmete ustrezna navodila ter se šele nato odločite za morebiten obisk zdravnika. Ne pozabite, da so čakalnice zlasti v sezoni prehladnih in virusnih obolenj polne bolnih otrok in mladostnikov, od katerih se lahko dojenček naleze tudi kakšnega resnejšega obolenja.

SIMPTOM OZ. ZNAKKAKO SE KAŽE?KAJ LAHKO STORITE SAMI?KDAJ K ZDRAVNIKU?
POVIŠANA TELESNA TEMPERATURAOtrokova koža je na otip topla. Temperatura je povišana v mirovanju, merjena pod pazduho, naraste nad 37,2 °C oz. merjena v ušesu nad 37,5 °C.Otroka lahko okopate v mlačni vodi, ga oblečete v zračna oblačila, pokrijete s tanko odejo in temperaturo v sobi vzdržujete na 18-19 °C. Otroka pogosteje dojite. Temperaturo nižajte ko naraste nad 38,5°C in je otrok ob tem utrujen, izmučen. Uporabite lahko paracetamol, ibuprofen, diklofenak po navodilih proizvajalca. Pri dojenčkih se za zniževanje temperature dobro obnesejo rektalne svečke paracetamola. ˂ 3 mes.: ˃ 38 °C

3–6 mes.: ob ˃ 39 °C

6–24 mes.: ob ˃ 39–40 °C, če traja več kot 1 dan

Zdravnika obiščite tudi, če pri otroku opažate druge bolezenske znake: vreščeč jok, močna razdražljivost, vročinski izpuščaj, izrazita zaspanost ali slabša odzivnost, napeta ali zelo usahla mečava, popolno zavračanje dojenja, obilno bruhanje in odvajanje blata z grozečo izsušitvijo, vročina po nekajdnevnem izboljšanju, vročinski krči (posebej prvi krči), če ima otrok kakšno drugo znano kronično bolezen.

DEHIDRACIJAZnaki izsušitve: vdrte oči, jok brez solz, vdrta mečava, suha, nagubana koža, manj polulane pleničke (suhe pleničke več kot 3-6h), gost, temnejši urin, suha usta.Otroka pogosteje dojite oziroma mu ponujajte tekočino. Spremljajte mokrost pleničk.Zavračanje hrane, zaspanost, zmanjšana zavest ali pretirana razdražljivost. Pridružena visoka vročina, bruhanje, driska.
SOOR/GLIVICEBeli madeži podobni strjenemu mleku, ki se pojavijo na jeziku in v ustih. Lahko so povezani med seboj. Če vam jih uspe odstraniti, je spodaj vneta sluznica. Ob širitvi se lahko pojavijo tudi motnje požiranja in draženje glasilk.Skrbite za higieno prsnih bradavic. Posušite jih na zraku.

Omejite uporabo dude in jo pogosto razkužujte. Če ne dojite, uporabljajte cuclje in dude iz silikona. Le s čistimi rokami se dotikajte pripomočkov za hranjenje.

Če ne pride do izboljšanja v 2 dneh, dojenček slabo je ali zavrača hrano. Zdravnik vam bo lahko predpisal gel proti glivicam.
VDRTA ALI IZBOČENA MEČAVAStik med nezaraščenima lobanjskima kostema na temenu je vdrt.Dojenje in nadomeščanje tekočin pri vdrti mečavi; pri izbočeni mečavi obvezen pregled pri zdravniku.Otroka naj pregleda zdravnik, da ugotovi morebiten razlog.
ZLATENICARumenkasta obarvanost kože pri novorojenčku je lahko še fiziološka; praviloma njena izrazitost bledi od glave navzdol po trupu in po nekaj dneh po rojstvu popolnoma izzveni.Bolj intenzivno dojenje, tudi zbujanje dojenčka za hranjenje. Z dojenčkom pojdite na prosto, za 10 min ga lahko izpostavite sončni svetlobi.Če se rumenica razširi na roke in noge, ali postane koža zelenkasto obarvana, če se otrok ne želi hraniti ali pri novorojenčku traja dlje kot nekaj dni.
VNETJE OČIOči so pordele, lahko solzne ali suhe, pojavlja se izcedek, ki je lahko gnojav, zlepljene oči.Redno čiščenje oči večkrat dnevno s fiziološko raztopino od zunanjega kota oči proti nosu. Čiščenje nosu s fiziološko raztopino.Če ne pride do izboljšanja v 3-4 dneh, se pojavi gnojav izcedek, slabši vid, pordela in otekla okolica očesa.

 

Viri: Moj otrok ima vročino (prim. Rasta Rakar Radešček, dr. med., spec. pediatrije), Moj otrok kašlja. Pediatrična klinika, Služba za pljučne bolezni, UKC Ljubljana

Razvoj ustne votline in izraščanje zobkov

Že v 6. tednu nosečnosti se začnejo razvijati mlečni zobje otroka, zato je raznovrstna prehrana nosečnice še kako pomemba. Da ne pride do motenj v mineralizaciji zob, naj hrana vsebuje dovolj mineralov (kalcija in fosfata) in vitaminov (A in D). V zadnjem mesecu nosečnosti pa se začnejo razvijati tudi krone stalnih zob, šestic in enic.

Pravilen razvoj ustne votline

Dojenje predstavlja najbolj idealen način hranjenja, saj se, za razliko od hranjenja po steklenički, jezik giba tako, da zagotavlja pravilno požiranje in oblikovanje neba ter pravilen razvoj ustne votline. Nepravilnosti, ki se lahko pojavijo pri razvoju, se lahko kažejo kot motnje okluzije, zaradi katerih je potrebna ortodontska terapija ali motnje govora, zaradi katerih je potrebna obravnava pri logopedu. Mlečni zobje so za otroka izredno pomembni zaradi žvečenja, razvoja govora in razvoja čeljustnih kosti kot tudi držijo prostor za stalne zobe.

Kdaj pričakujemo prvi zob

Najpogosteje izraste prvi spodnji sekalec, okoli 6. meseca starosti otroka, a se morate zavedati, da je okvir izraščanja zobkov zelo širok. Prvi zobek lahko izraste tudi že pri 4 mesecih, ali pa traja vse do okoli 12. meseca. Vseh 20 zob bo izraslo do 3. leta starosti. Najprej izrastejo spodnji, nato zgornji mlečni sekalci, sledijo jim prvi kočniki, nato podočniki in na koncu še drugi kočniki.

Z umivanjem pričnete takoj ko izraste prvi mlečni zob. Tudi če dojenček še ne uživa goste hrane, se na njegovih izraslih zobeh že nabirajo zobne obloge. Zato boste le z redno higieno uspeli ohraniti otrokove zobe zdrave.

Ščetkanje prvih zob

Zobna ščetka naj bo mehka, s krajšim aktivnim delom (to je del na katerem so ščetine). Otrok naj pri umivanju zob leži (na previjalni mizi ali postelji), da je otrokova glava naslonjena na podlago. Največkrat se zgodi, da starši ne uspejo očistiti celotne površine zoba, zato med ščetkanjem poskrbite, da boste videli vse ploskve otrokovih zob. Pri tem potrebujete tudi primerno svetlobo.

Pri ščetkanju zgornjih sprednjih zob ustnico privzdignete, pri ščetkanju zadnjih zgornjih zob pa otroku privzdignete brado in glavo zvrnete nekoliko nazaj. Med umivanjem lice nežno umaknete s prstom proste roke. Le tako lahko dobro vidite vse ploskve zob, ki jih boste poščetkali. Ščetkanje zob v spodnji čeljusti je običajno nekoliko lažje, tudi tu pa si (zato, da bi lahko vse ploskve zob videli) pomagajte tako, da s prsti proste roke, med ščetkanjem umikate lice in ustnico.

Zvečer otroku umijte zobe po zadnjem obroku. Ščetko naj bi menjali na tri mesece oz. ko le ta prične cveteti. Za ščetkanje zob (od izrasti prvega zoba dalje) se priporoča zobna pasta, ki naj vsebuje 1000 ppm F (fluorida), kot to priporoča Evropsko združenje otroških zobozdravnikov. Količina paste na ščetki naj bo do 2. leta za velikost riževega zrna (več najdete na tem linku).

Prva izkušanja pri zobozdravniku

Priporočljivo je, da otrok prvič obišče zobozdravnika v obdobju med 6. in 12. mesecem starosti, ne glede na število izraslih zob in tudi če nima težav. Pedontologu in staršem obisk omogoči pogovor o otrokovih prehranskih navadah, morebitnih razvadah in primerni skrbi za ustno zdravje. Otrok bo spoznal ambulanto, vzpostavil pozitiven odnos do zobozdravnika in zgradil zaupanje. Otroka nikoli ne strašite z zobozdravnikom in tudi če imate sami strah, tega ne pokažite otroku. Od 3. leta naprej otrok obiskuje otroškega zobozdravnika vsakih 6 mesecev.

Masaža dojenčka

Koža je največji čutni organ, odzivnost na dotik se razvije že v 8. tednu plodovega razvoja. Ker se je dojenček ločil od nežnega objema maternice, bo vaš dotik še kako dobrodošel. Masaža poteka v prvih dneh le ob previjanju preko nežnega dotikanja in gladenja in traja nekaj minut. Sčasoma pa postanejo prijemi čvrsti in pritiski na mišice globlji, mamica ali očka temeljito zmasirata dojenčkovo telo od glave do peta in masaža traja 30 do 45 minut. Uporabita od 30 do 60 masažnih prijemov, odvisno od starosti dojenčka in njegovega stanja. Učinki masaže so čudoviti: občutek varnosti in ljubljenosti in ga dojenček pokaže tako, da je umirjen, z malo ali nič krčkov, se lažje uspava in je zadovoljen. Masažni prijemi ustvarijo pri dojenčku čutne zaznave, ki učinkovito vzpodbujajo pravilen motoričen, senzoričen in kognitiven razvoj.

Starši naj masirajo s toplimi, čistimi rokami, na tleh, z dojenčkom v naročju, uporabljajo naj ekološka, hladno stiskana olja. Masaže naj ne izvajajo, ko je dojenček bolan, lačen ali takoj po jedi.

Kako začeti?

Udobno se namestimo na tla in si golega dojenčka položimo na svoja gola stegna. Naoljimo si roke, jih položimo na trebušček in se najprej povežemo z otrokom. Začnemo na glavi: na čelu masiramo od sredine proti sencam z obema rokama istočasno. Prav tako pod očmi od nosa navzven. Spodnji del obraza gladimo od brade v stran in navzgor ter simetrično krožimo po licih navzven. Po glavi izvajamo nežne gibe po temenu proti čelu. Trup masiramo diagonalno od ramena proti nasprotnemu kolku. Predel okrog popka lahko gladimo s krožnimi gibi ali v smeri navzdol. Roke masiramo od rame proti dlani, nato s palcema zmasiramo dlan, gladimo tudi hrbtišče dlani in na koncu še rahlo potegnemo vsak prst posebej, od rastišča do konic. Noge masiramo od kolka do gležnja s krožnimi gibi ožemanja in podolžnega gladenja po notranji strani navzgor in po zunanji navzdol. Hrbet masiramo tako, da si položimo dojenčka prečno čez stegna in ga masiramo v smeri od ramen do ritke z obema rokama izmenično ali ob hrbtenici ozko pogladimo do ritke.

Več o masaži preberite tukaj.

Vir: Prvi koraki: Dotik in masaža novorojenčka, Pediatrična klinika, Klinični oddelek za neonatologijo, UKC Ljubljana, 2012. Videi s strokovnjaki iz arhiva BabyBook.si.

Vloga očeta v prvih dneh po porodu

Prve dni po porodu potrebujeta mama in dojenček posebno pozornost in nego. Partner lahko s svojo navzočnostjo, sočutjem in pripravljenostjo na pogovor olajša marsikatero težavo. Seveda bo partnerki tudi veliko pomenilo, če bo namesto nje postoril kakšno gospodinjsko opravilo.

Povezovanje očeta z otrokom

Važno je, da oče pristopi k otroku čimprej in s tem omogoči, da mu otrokov pogled, dotik in vonj zlezejo pod kožo. Evolucija je namreč poskrbela, da se aktivirajo podedovani programi navezovanja na obeh straneh, če je dovolj priložnosti za stik. Več kot ga bo imel v svojih rokah na tak način, da se bo otrok počutil varen, bolj kot bo našel ton glasu, na katerega se bo otrok odzival z odpiranjem, torej z znaki, da mu godi, bolj se bo njuna čustvena vez krepila.

Počnite vse, kar hrani otrokove čute, vendar pri tem stalno upoštevajte njegove odzive. Že takoj po rojstvu je dovolj razvit, da lahko zaupate njegovim neverbalnim sporočilom, ki pravijo »še« ali »dovolj«, »čimprej« ali »ne zdaj« itn. Če ste z otrokom uglašeni, so za njegova ušesa hrana vsi tisti zvoki in šumi, ki mu po eni strani vzbujajo radovednost, da se aktivira, in po drugi strani tisti, ki mu omogočajo, da se umirja in pogrezne v spanec. Enako velja tudi za vidne, kinestetične, vohalne in okušalne dražljaje. Otrokova čutila so kot tipalke, s katerimi se povezuje s tistimi, ki skrbijo zanj in ki jih v najnežnejšem obdobju nujno potrebuje za zadovoljevanje svojih telesnih potreb in koregulacijo čustvenega doživljanja.

Pogovor med partnerjema

Glede odnosne dinamike nasploh je očetu lahko v pomoč, če bo sprejel dejstvo, da je otrok kot najšibkejši družinski člen s svojimi potrebami na prvem mestu. Partnerka, še posebno če doji, je zaradi obilice materinskih hormonov nenadoma bolj prevzeta nad otrokom kot nad njim. Tudi v pogovorih bo zato težje prišel na vrsto s svojimi temami in je v primeru nuje bolje, da si zanje poišče razumevajoča ušesa drugje, npr. pri kakšnem prijatelju ali celo svetovalcu oziroma psihoterapevtu, če čuti hujšo stisko.

Pomirjujoče besede

Če je partnerka jezna, lahko partner to vidi tudi na pozitiven način, kot na izraz kvalitete njunega odnosa. Ne bi se namreč jezila, če se ob njem ne bi počutila dovolj varne, da je ne bo zavrnil ali jo celo še bolj silovito napadel nazaj in če ne bi upala, da jo bo slišal in da se lahko v njunem odnosu kaj spremeni na bolje. Če bo partnerju uspelo, da bo ohranil mirno kri, bo lažje našel pomirjujoče besede in druge izraze ljubečega sočutja.

Dobrodošli obiski

Obiski sorodnikov in prijateljev kažejo na pripravljenost in podporo bližnjih, da bodo otroku in družini stali ob strani. Bolj kot omejevanje obiskov je smiselno njihovo razporejanje, da se odvijejo skozi daljši čas in v ritmu, ki ustreza otrokom in staršem. Prihod otroka se ne tiče le staršev, temveč je pomemben tudi za povezovanje otroka v širšo skupnost, v katero je vpeta družina.

Znaki začetka poroda

Razmišljajte pozitivno. Zaupajte vase, v svoje telo in zmožnost rojevanja. Misli imajo velik vpliv na sproščenost ali napetost. Spodbujajte se z mislimi: zmorem to, odpiram se, z vsakim popadkom sem bližje svojemu otroku. Zavedajte se, da popadek pride in mine in da je v vmesnem času možnost za oddih od intenzivnosti.

Razpok plodovih ovojev

Pri večini žensk se porod prične s popadki ali z razpokom plodovih ovojev, ki so v času nosečnosti obdajali dojenčka. Ob odtekanju plodovnice boste nosečnice opazile mokro spodnje perilo kot bi vam ušel urin, vendar ne bo značilnega vonja. Morda boste opazile, da nimate nadzora nad kapljanjem, lahko pa vam bo voda odtekla zelo hitro z nenadnim razpokom (hlačke bodo zelo mokre). Če bi bila voda zelenkasta, pojdite čim prej v porodnišnico, da se ugotovi počutje otroka. V času dozorevanja materničnega vratu, njegovega krajšanja in odpiranja, se lahko pojavi sluznični čep. To je sluzast izloček, ki spominja na smrkelj in velikokrat vsebuje primesi krvi. Lahko se pojavi več časa pred porodom.

Lažni in pravi popadki

Lažni popadki se pojavijo pred pravimi, otroka vodijo nižje v medenico v pravi položaj in so namenjeni treningu maternice pred pravim porodom. Prepoznamo jim po tem, da so neredni in neenakomerni, v različnih časovnih intervalih in različnih jakosti. Njihova moč in konstantnost se omili, če se zamotite z drugimi aktivnostmi kot je sprehod ali kuhanje. Priporočljivo je, da se ob lažnih popadkih umirite in morda poskusite tudi zaspati.

Pravi popadki pritiskajo otroka in njegovo glavo na maternično ustje in vodijo k pravemu porodu. Trajajo od 30 sekund naprej in so vedno daljši in močnejši, do 60 sekund. Imajo vedno manjši časovni razmak in nanje nimate vpliva. Sprehod, tuširanje ali počitek jih ne omili. Pomembno je, da jih predihate.

Kdaj v porodnišnico

V porodnišnico se odpravite, ko opazite, da imate redne popadke na 5 min in trajajo vsaj 45 sekund. Bodite pozorni, da se popadki ponavljajo vsaj eno uro, da se izognete prehitri hospitalizaciji. Če vam začne odtekati plodovnica, si pripravite potrebne stvari in z njimi pojdite v porodnišnico. Če z vami ni nikogar, pokličite reševalno vozilo ali svojega ginekologa, ki vam bo dal napotke.

 

Brezplačni telefoni za pomoč in svetovanje

Samarijan in Sopotnik, brezplačen zaupni telefon 24 ur/dan: 116 123, www.telefon-samarijan.si

Ženska svetovalnica – krizni center (24h/dan): 031 233 211, www.drustvo-zenska-svetovalnica.si/krizni-center

Združenje naravni začetki Mamazofa – obporodne stiske: 051 245 013, www.mamazofa.org

Društvo Živim – nenačrtovana nosečnost, posledice splava: 040 342 123, www.zavod-zivim.si

Pomoč v duševni stiski (Psihiatrična klinika Ljubljana): 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj), www.psih-klinika.si/koristne-informacije/klic-v-dusevni-stiski

Društvo za ženske in otroke žrtve nasilja (med 12. in 22. uro, sob., ned. in prazniki med 18. in 22. uro): 080 11 55, www.drustvo-sos.si

Svetovalnica za žrtve nasilja in zlorab Maribor: 02 228 49 94, 041 735 135, www.csd-slovenije.si/csd-maribor/svetovalnica-za-zrtve-nasilja

Center za pomoč žrtvam kaznivih dejanj – 01 534 07 44, www.infopeka.org

Društvo za nenasilno komunikacijo; Ljubljana: 01 434 48 22, 031 770 120, Koper: 05 639 31 70, 031 546 098, varna hiša 031 736 726, www.drustvo-dnk.si

Psihološka svetovalnica Tu smo zate (celjska regija): 031 778 772, www.tosemjaz.net

Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije (težave z dojenjem, IBCLC svetovalci): 03 490 23 18, www.dojenje.org

Urad varuha človekovih pravic (vsak dan): 01 475 00 50, 080 15 30, www.varuh-rs.si

Policija: 113

Nujna medicinska pomoč: 112

Pomembne telefonske številke, ki si jih zapišite in shranite v torbico:  

  • Zdravstveni dom: __________
  • Izbrani ginekolog: __________
  • Pooblaščeni ginekolog: __________
  • Porodnišnica: __________
  • Sprejemna ambulanta (če ne veste kaj storiti v določenih primerih ali če že pridete roditi): __________
  • Najbližja dežurna ambulanta: __________
  • Izbrani osebni zdravnik: __________
  • Izbrani pediater: __________
  • Socialni delavec: __________
  • Psiholog: __________