Authors Posts by prim. doc. dr. Mercedes Lovrečič

prim. doc. dr. Mercedes Lovrečič

http://www.nijz.si/

dr. med., specialistka psihiatrinja, Nacionalni inštitut za javno zdravje in ZD Izola

Glutenska intoleranca

Glutenska intoleranca ostaja prikrita bolezen, saj je večina ljudi še vedno premalo seznanjena s simptomi. Pravilno prehranjevanje in izbor kvalitetnih živil sta ključnega pomena pri lajšanju bolezenskih simptomov. Pomembno je, da je tudi življenjski slog v ravnovesju, ter da se pretirano ne predate čustvenim strupom, kot so skrb, strah, žalost in jeza.  Predstavljamo glavne razloge in znake glutenske intolerance ter metode za dokazovanje tega bolezenskega stanja.

Celiakija ali glutenska intoleranca

Glutenske intolerance ne gre enačiti s celiakijo, ki je kronična sistemska avtoimunska bolezen ter ni tako pogosta. S celiakijo se bori 1 – 2 odstotka oz. je s to redko boleznijo prizadeta vsaka 50 – 100 oseba. Znaki celiakije so veliko bolj specifični, ki se kažejo na več načinov in tudi stopnje prizadetosti. Za dokazovanje so na voljo metode, ki natančno pokažejo njeno prisotnost – z odvzemom krvi, ko se lahko pokaže povečana prisotnost protiteles (serološki pregled) ali z odvzemom vzorca črevesne sluznice (biopsija). Slednja zelo natančno določi, ali gre za omenjeno bolezen, ki nastane kot posledica preobčutljivosti na gluten. Možno je tudi genetsko testiranje, sicer redkeje, in lahko pokaže samo nagnjenost, kar pa ne nadomesti biopsije. Simptomi celiakije so hude oblike črevesnih težav (zaprtost, driska, krvavitve), ki vodijo do povečane prepustnosti črevesja ter s tem povzročijo uhajanje pomembnih mineralov in vitaminov iz telesa, ter resne bolezenske zaplete.

Glutenska intoleranca pomeni, da gluten do neke mere še lahko prenašate in vam ne povzroča močnih poškodb tankega črevesja. Prehranska svetovalka Alja Dimic pove, da pri glutenski intoleranci lahko pride tudi do manjših notranjih vnetij ter rahle prepustnosti črevesja, kjer velike molekule hrane skozi črevo prehajajo v kri, ter tam povzročajo določene težave. Glutensko intoleranco lahko prepoznate že takoj po zaužitju živila ali do 72 ur kasneje. Kaže se kot napihnjenost, utrujenost, glavobol, bolečine v sklepih, otrplost rok, nog in prstov, pokašljevanje, obilica sluzi v telesu, predvsem na področju sinusov, srbeča in hrapava koža, izcedek iz nosu, obarvanost jezika, tesnoba ter pomanjkanje razpoloženja. Lahko pride do črevesnih težav, ki se kažejo kot zaprtje ali driska, izpadanja las ali prekomernega potenja, ki pa so lahko posledica hormonskega nesorazmerja, ki nastane kot posledica alergije na gluten. Vsekakor je priporočljivo testiranje, da se prepričate o obstoju intolerance na gluten, saj se velikokrat izkaže, da je telo intolerantno samo na eno vrsto žita, ki vsebuje gluten, in ne na vsa. Povišana vrednost igG protiteles v krvi lahko kaže na glutensko intoleranco.

Gluten = lepilo

Gluten je beljakovina v žitu, ki deluje kot lepek. Če se vrnete v osnovno šolo, se lahko spomnite, da se je zmes moke in vode uporabljala kot lepilo pri različnih dejavnostih. Tako se gluten obnaša tudi v človeškem telesu, saj se nalepi na stene črevesja, kjer povzroča rahla vnetja ter onemogoča normalno prebavo in presnovo hrane. Nalaga se tudi na žleze ter onemogoča normalno proizvodnjo hormonov. Gluten ima lahko določene stranske učinke, če se prevečkrat znajde na jedilniku, zato dajte prednost žitom, ki ne vsebujejo glutena.

Vzroki za porast glutenske intolerance

Zelenjava

Prehranska strokovnjakinja Alja Dimic porast glutenske intolerance v prvi vrsti pripisuje stresu in sodobnemu načinu življenja. Povišanje stresnega hormona kortizola v telesu v večini primerov povzroča notranje vnetne procese. Slabe prehranjevalne navade v obliki predelane hrane, enostavnih sladkorjev ter nasičenih maščob obremenjujejo naše črevo, v katerem se nahaja 80 odstotkov imunskega sistema. Uživanje predelane hitre hrane (hamburgerji, sendviči in prigrizki, ki so pakirani v vrečkah), sadja in zelenjave iz konvencionalne pridelave (pridelava, ki dovoljuje uporabo kemičnih in toksičnih škropiv), uporaba hibridnih, pretirano gnojenih in škropljenih žit ter mesa množične vzreje, povečujejo verjetnost za vnos pesticidov, herbicidov (glifosfati), rastnih hormonov, antibiotikov ter škodljivih konzervansov (škodljivi E-ji) v telo, na katere se organizem lahko odzove v obliki različnih alergijskih reakcij ter bolezenskih stanj. Z uporabo konvencionalnih kozmetičnih izdelkov se v telo vnaša parabene, naftne derivate ter hormonske motilce, ki jih je tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) leta 2013 označila za ”globalno grožnjo”. Zdravila v obliki cepiv, antibiotikov ter razne hormonske terapije močno bremenijo imunski sistem. Vsi navedeni dejavniki povzročajo nabiranje toksinov v človeškem črevesju, ki so lahko glavni krivec, da telo nepravilno presnavlja gluten.

Metode, s katerimi se dokazuje glutensko intoleranco, so:

  • krvna preiskava, kjer se z odvzemom krvi in laboratorijskimi testi dokazuje intolerantnost na določeno živilo,
  • laserska preiskava, kjer se naredi pregled same celice ter kako celica reagira na določeno živilo in
  • bioresonačna diagnostika, kjer s posebnim, nebolečim testnim postopkom terapevt ugotovi, ali je prisotna intoleranca, ali so določeni organi oslabljeni, ter, ali imajo strupene snovi določen vpliv na telo.

 

Na krvne preiskave vas lahko napoti zdravnik ali pa se odločite za preiskave v katerem od diagnostičnih centrov, kjer so vam na voljo vse tri preiskave. To so zelo učinkovite metode, ki natančno pokažejo, katero določeno živilo škoduje vašemu zdravju. Testiranje ne potekale za gluten, ampak za vse vrste hrane (jabolka, jajca, kokos, mleko itd.).

jabolkoGluten v sledeh

Na deklaracijah živil lahko pogosto zasledite oznako, da izdelek ne vsebuje glutena. To lahko opazite tudi na živilih, za katere velja, da glutena ne vsebujejo (polenta, prosena kaša, ajdovi kosmiči itd.). Na ta način proizvajalec označi živila, kjer se žita, iz katerih je živilo pripravljeno, niso mlela v istem mlinu kot žita, ki vsebujejo gluten. Te oznake so še posebej pomembne pri osebah, ki imajo diagnosticirano celiakijo.

Vrnite se v čase naših prednikov ter na krožnike uvrstite proseno kašo z jabolki, mlečno ajdovo kašo s slivami ali polento s kislo smetano.

Viri in ostala zanimiva literatura:

http://www.naravnaimunost.si/Naravna%20imunost/zakaj_zbolimo.phphttp://www.celiaccentral.org/non-celiac-gluten-sensitivity/introduction-and-definitions/

http://www.drustvo-celiakija.si/celiakija

http://naturalnews.com/O37049_chronic_stress_cortisol_vitamin_D.html

http://www.zazdravje.net/razkrivamo.asp?art=92

http://www.bund.net/themen_und_projekte/chemie/toxfox_der_kosmetikcheck/bund_studie/

http://alternative-doctor.com/allergies/chemicals-cause-food-allergy-sensitivity/

http://www.naravnaimunost.si/Razprave/komentarji.php

http://www.mdpi.com/1660-4601/8/5/1402/htm

Kajenje in nosečnost

Tobak je svoj pohod po svetu pričel, ko ga je v Evropo prinesel Krištof Kolumb. Rastline iz rodu tobak (Nicotiana) obsega 60 vrst, v uporabi (kajenje, žvečenje in njuhanje) pa sta dve vrsti tobaka: navadni tobak in kmečki tobak.

Tobačni dim vsebuje več kot 4000 snovi, 60 potrjeno rakotvornih, okrog 250 drugače strupenih. Med tri najpomembnejše in najbolj poznane nevarne sestavine spadajo:

  • nikotin: povzroča zasvojenost;
  • katran: povezujemo z rakom, pljučnimi in srčno-žilnimi obolenji;
  • ogljikov monoksid: povzroča pomanjkanje kisika v tkivih in organizmu, zato je zlasti škodljiv za nosečnice.

V tobačnem dimu med drugim najdemo strupene kovine (npr. krom, arzen) in strupene pline (npr. amonijak, toluen). Pri izdelavi tobačnih izdelkov proizvajalci dodajo še druge dodatke. 95 % tobačnega dima sestavlja plinska komponenta, ostalih 5 % je mešanica trdnih in tekočih snovi. Iz tega sledi, da je škodljivo tudi pasivno kajenje oziroma vdihavanje tobačnega dima v zakajenem prostoru tistih oseb, ki same sicer ne kadijo, vendar živijo in/ali se gibljejo v okolici kadilcev.

Kajenje škoduje skoraj vsem telesnim organom in je povezano s številnimi boleznimi, vključno s srčnožilnimi boleznimi, rakom, boleznimi dihal in možgansko kapjo. Vsak drugi kadilec umre zaradi bolezni povezanE s kajenjem.

Neplodnost je med kadilci pogostejša kot med nekadilci

Kajenje tobaka vpliva na spočetje, nosečnost, porod, dojenje in kasnejši razvoj otroka. Kajenje vpliva na plodnost in jo znižuje, tako pri ženskah vpliva na hormone za nosečnost, ovira pot jajčeca do maternice, pogostejši so spontani splavi medtem, ko pri moških  npr. za 15 % zmanjšuje število semenčic, spreminja njihovo gibljivost in obliko ter lahko povzroči deformacije semenčic in okvaro DNK, zmanjšuje dotok krvi v penis, kar lahko povzroči impotenco.

Škodljivi vplivi tobaka med nosečnostjo

Kajenje tobaka v nosečnosti s svojimi škodljivimi posledicami lahko vpliva na vsa trimesečja nosečnosti; od večjega tveganja za spontani splav v prvem tromesečju do prezgodnjega poroda in manjše porodne teže v zadnjem trimesečju. Ti novorojenčki so dovzetnejši za razna vnetja in bolezni. V prvih treh mesecih nosečnosti pri plodu poteka izoblikovanje in razvijanje organov, zato so učinki kajenja tobaka takrat najbolj vidni (organi so manjši, občutljivejši, v ekstremnih  primerih se pojavijo hude anomalije in deformacije ploda). Kadilke imajo tudi višje tveganje tudi za izvenmaternično nosečnost in nepravilnosti posteljice.

Nikotin in druge škodljive strupene snovi ne vplivajo samo na plod, ampak tudi na posteljico, ki hrani otroka. Nikotin in ogljikov monoksid vplivata na oskrbo ploda s kisikom, poleg tega nikotin prehaja skozi posteljico in doseže za 15 % višje koncentracije v plodu kot v materi. Nikotin se koncentrira v krvi ploda, amniotski tekočini in materinem mleku, kar plod in dojenčka izpostavlja tveganju.

Podatki kažejo, da se kar 70 % kadilkam otroci rodijo pred predvidenim datumom poroda, porodi pa so težji (carski rez, uporaba vakuum ekstraktorja), ker nikotin zavira sproščanje hormona relaksina, ki omogoči, da ženska lažje rodi po naravni poti. Novorojenčki, rojeni kadilkam, imajo pogosteje manjšo porodno težo (za 200-250 g manj) zaradi pomanjkljive preskrbe tkiv s kisikom, kar upočasni rast. Otroci kadilk v povprečju ne presežejo 3200 g porodne teže (otroci nekadilk okrog 3500 g) in tudi porodna dolžina je manjša kot pri otrocih nekadilk. Manjša porodna teža dojenčkov je pri kadilkah povezana z odmerkom: več kot mati kadi med nosečnostjo, manj bo otrok ob rojstvu tehtal in obratno, prej ko bo noseča mati nehala kaditi bolj bo porodna teža otroka ob rojstvu podobna tisti drugih otrok, ki se rodijo nekadilkam.

Škodljivi vplivi tobaka po porodu

Po porodu, po prekinitvi popkovnice, ko dojenček kadilke ne dobiva več materinega nikotina, se lahko pri njem razvijejo znaki abstinence. Dojenček postane nemiren, razdražljiv, slabo sesa in pogosto bruha. Pozneje se vplivi cigaretnega dima kažejo kot pogostejše obolevanje spodnjih dihal (pljučnica, bronhitis) in srednjega ušesa, lahko pa se pojavi tudi trajno slabše delovanje pljuč. Kajenje nosečih mater (več kot ene škatlice cigaret dnevno) podvoji tveganje, da bo otrok kasneje postal kadilec. Zaradi kajenja v nosečnosti se kasneje v otrokovem razvoju lahko pojavijo učne težave in vedenjske motnje. Kadilke tudi veliko prej prenehajo dojiti dojenčka, ker jim zaradi upada hormona prolaktina mleko presahne. Sindrom nenadne nepričakovane smrti dojenčka v zibki vse bolj povezujejo tudi s kajenjem mater.

Kajenje je dejavnik tveganja za rakava obolenja tako pri odraslih kot pri mladostnikih in otrocih: pljučni rak, rak ustne votline in žrela, rak grla, rak požiralnika, rak želodca, rak trebušne slinavke, rak ledvic, rak sečnega mehurja, rak materničnega vratu, rak prostate in levkemija; prav tako predstavlja dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni in možgansko-žilne bolezni; za akutne in kronične respiratorne bolezni (kronični brohitis in emfizem).

Ukrepi za prenehanje kajenje

V Sloveniji imamo na voljo različne oblike pomoči, ki so brezplačne: od materialov za samopomoč, svetovalnega telefona, individualnega svetovanja pri osebnem zdravniku do skupinskih zdravstveno-vzgojnih delavnic, ki jih organizirajo zdravstveni domovi po državi. Če razmišljate o prenehanju kajenja, vam vaš zdravnik pri tem lahko pomaga na različne načine: oceni vaše stanje, izvaja kratke ukrepe (nasveti, priporočila, informacije, svetovanje …), pomembno pa je, da vas pri tem tudi spremlja.

Nosečnost in prepovedane droge

Droga je naravno ali umetno pridobljeno kemično sredstvo, ki zaradi svojih sestavin in učinkov vpliva na delovanje možganov in preko teh na naše telo. So psihoaktivne snovi, ki primarno vplivajo na delovanje osrednjega živčnega sistema in tako vplivajo na delovanje možganov: spremenijo zaznavanje, mišljenje, počutje, zavest in vedenje.

Prepovedano kajenje v nosečnosti
Prepovedano kajenje v nosečnosti

Med najbolj poznanimi psihoaktivnimi snovmi so:

  • kofein – najdemo ga v kavi, čaju, čokoladi, raznih kolah in drugih brezalkoholnih pijačah,
  • tobak,
  • alkohol,
  • hlapljive snovi – inhalanti (hlapi tekočih snovi, ki hlapijo na sobni temperaturi, aerosoli ali plini (butan)); ali inhalacijski anestetik, npr. eter, N2O;
  • psihotropna zdravila na recept: problematične so  predvsem zlorabe zdravil, ki jih osebe prejemajo brez zdravniškega nadzora; sem najpogosteje spadajo barbiturati in benzodiazepini oziroma uspavala in pomirjevala, pa tudi analgetiki in narkotiki.

Prepovedane droge:

Obstajajo različne razvrstitve drog, od bolj strokovnih do povsem laičnih, med slednjimi je najbolj razširjena delitev na mehke in trde droge. Vse bolj je v splošni uporabi razvrstitev, na katero se sklicujeta tudi Organizacija združenih narodov (OZN) in Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) in ki pozna štiri glavne skupine:

  1. Depresorji centralnega živčnega sistema: upočasnijo delovanje centralnega živčnega sistema. Npr. morfij je glavna učinkovina v opijevem maku, s kemičnim postopkom pa se spremeni v heroin. Heroin ima učinke, kot so lajšanje bolečin, pomiritev, blažitev tesnobe. Dolgotrajno uporabo heroina spremlja vrsta zdravstvenih posledic, med drugimi občutna izguba telesne teže, motnje apetita; pri intravenoznem vbrizgavanju droge lahko pride do poškodb žil in kože ter okužb, kot npr. z virusom HIV ter hepatitisom B in C.
  2. Stimulansi centralnega živčnega sistema: delovanje centralnega živčnega sistema pospešijo. Npr. kokain, močno zasvojilo, poživilo, ki poveča budnost, zmanjša občutek utrujenosti, poveča motorično aktivnost in zmanjša tek; kokain nevarno učinkuje na srčno-žilni sistem: pospeši bitje srca, skrči žile in zviša krvni tlak. Kokainu v prahu dodajajo druge snovi, če se odvzame solna kislina, nastane tako imenovani »crack«, ki ima obliko drobcev
    Prepovedane droge v nosečnosti
    Prepovedane droge v nosečnosti

    belega kamna. Ekstazi deluje kot poživilo z blagim halucinogenim učinkom. Povzroča evforijo, občutek povečane energije, poveča se aktivnost in posameznik lažje navezuje stike. Amfetamini (speed) imajo podobne učinke in posledice kot kokain in ekstazi.

  3. Halucinogene droge povzročajo motnje zaznavanja. Npr. LSD, ki povzroča vidne halucinacije ali privide.
  4. Kanabis je termin, s katerim označujemo različne psihoaktivne pripravke, predvsem ženskega dela rastline Cannabis sativa. Rastlina kanabis (marihuana je pripravek iz suhih cvetočih vršičkov in listja požete rastline in le ta pri obeh spolih zmanjšuje plodnost) in smola kanabis (hašiš je suha smola kanabis in stlačeni cvetovi) sta najbolj pogosti obliki uporabe prepovedane droge v Evropi. Akutni učinki kanabisa se kažejo kot evforija, sprostitev, večja socializiranost, večja intenzivnost zaznavanja, povečanje teka. Pri višjih odmerkih pa se pojavljajo še motnje zaznavanja in depersonalizacija.

V preteklosti je dolgo veljalo prepričanje, da posteljica v celoti varuje zarodek pred škodljivimi snovmi. Danes je dokazano, da temu ni tako.

Droge, ki jih zaužije noseča mati zaužije tudi njen otrok. Droge prehajajo na zarodek neposredno preko posteljice pa tudi posredno preko krvnega obtoka (maternica-posteljica). Skoraj vse snovi, ki jih zaužije noseča mati prehajajo na nek način v posteljico, razen če so spremenjene zaradi presnove. Zmožnost prehoda snovi v posteljico je odvisna od različnih dejavnikov: koncentracije snovi v krvnem obtoku matere, načina kako je bila snov vnešena v telo, npr. pri vbrizgavanju droge v žilo je koncentracija, ki doseže plod višja kot v primeru, če noseča mati drogo poje ali popije. Pogostost in intenzivnost negativnih posledic pri zarodku ni odvisna samo od koncentracije (odmerka) snovi v plodu temveč tudi od prekrvavljenosti pomembnih sistemov in organov. Pogosto je koncentracija drog in drugih zdravil v zarodku bistveno višja kot v krvi noseče matere, ker zarodek ni zmožen razgraditi drog na enak način kot odrasla oseba, poleg tega ostane koncentracija drog v njegovi krvi visoka dlje časa s posledično večjimi toksičnimi učinki in posledicami. Še posebej občutljiva skupina so zarodki ter nedonošenčki.

Posledice uporabe prepovedanih drog med nosečnostjo še niso povsem in v celoti raziskane, saj na izide ocenjevanje vseh negativnih posledic vplivajo tudi drugi dejavniki kot so npr. prehranjevalne navade, socialnoekonomski status, zanemarjanje in zloraba, ki lahko otežujejo oceno posledic uporabe drog v nosečnosti. Kljub navedenemu kvalitetno starševstvo in ustrezno družinsko okolje lahko deloma omilijo posledice.

Ukrepi za prenehanje uporabe prepovedanih drog

Če nosečnica ne zmore sama prenehati z uporabo prepovedanih drog, naj ne odlaša in naj takoj poišče strokovno pomoč. Izbrani zdravnik bo lahko ocenil njeno zdravstveno stanje ter jo usmeril v obravnavo v  ustrezne strokovne službe.

Opozorilo: vpliv kajenja in uživanja drog na nosečnost

Mag. Mercedes Lovrečič, dr. med., spec. psih., opozarja na posledice kajenja ali uživanja drog v času nosečnosti.

Kajenje in uporaba prepovedanih drog v nosečnosti vpliva na povečano možnost spontanega splava, za porod pred rokom, manjšo porodno težo, za slabše izoblikovane organe in tkive. Namreč nikotin on ogljikov monoksid vplivata, da je oskrba ploda s kisikom manjša.

To je pomembno predvsem v prvem trimesečju nosečnosti. Takrat se namreč izoblikujejo organi, in otroci imajo včasih manj razvite organe, pojavljajo se anomalije, ki pa so ptem seveda doživljenjske.

V nekaterih primerih, predvsem ob uporabi prepovedanih drog, pa lahko prihaja tudi do telesnih anomalij, lahko patudi nevrološke in deševne anomalije, ki so doživljenjske in jih ne moremo odpraviti. Pri kadilkih tobaka, je večja verjetnost, da ne bodo rodile po naravni poti, ker nikotin zmanjšuje razpoložljivost toksoksina, ki omogoča lažje rojevanje po naravni poti. Pri kadilkah so pogostejše tudi nepravilnosti posteljice, ko

Kajenje
Kajenje

t pa pri nekadilkah.

Kam se obrniti po pomoč za prenehanje kajenja ali uživanja drog

Najbolje je, da se preneha z kajenjem takoj, lahko pa se obrnemo tudi na zdravniško pomoč. Kaj svetuje mag. Mercedes Lovrečič, dr. med., spec. psih., najdete v kratkem intervjuju.

Kajenje
Kajenje

Najbolj idealno bi bilo, če bi sama prenehala takoj. Včasih to ni mogoče, zato svetujemo, da se pogovori s svojim zdravnikom, obstaja mnogo možnosti, prav za primer kajenja tobaka, v zdravstvenih domovih potekajo najrazličnejše aktivnosti in tam je možno dobiti različne materilane za samopomoč, kot so brošure, zloženke.

Lahko se vključi v individualne oblike svetovanja, lahko tudi skupinske oblike svetovanja, kjer izvajajo delavnice, kako prenehati kaditi. Večina vseh teh aktivnosti je brazplačnih, lahko pa si pomaga tudi z obstoječim zdravnikom, ki ji pomaga tako,, da oceni njeno stanje, ji daje konkretne nasvete, predvsem pa je pomembno, da potem spremlja njeno stanje.

V primeru prepovedanih drog, če nosečnica sama ne preneha, jo zdravnik sam usmeri v ustrezne strokovne službe po pomoč.

Kako vpliva pasivno kajenje na otroka

Z mag. Mercedes Lovrečič, dr. med., specialistka psihiatrinja, Nacionalni inštitut za javno zdravje in ZD Izola, smo se pogovarjali o tem kako pasivno kanjene vpliva na plod in na otroka.

Pasivno kajenje je škodljivo tako ta mater kot za otroka, ki je že rojen.

Zavedati se moramo, da nosečnica ki ne kadi, živi pa v prostou z drugimi kadilci, je izpostavljena pasivnemu kajenju. Tobačni dim prehaja iz matere na otroka preko posteljice in tudi preko mleka. Pri otroku, ki se je že rodil in mati nadaljujeje kajenje, je ta otrok izpostavljen tobačnemu dimu preko pasivnega kajenja, tudi sam postane pasivni kadilec, pa tudi preko mleka, če mati kadilka doji. Če očetje kadijo, pa mamica, nosčenica ne kadi, vseeno to vpliva na otroka, na dojenje, na mleko, zato naj bi se očka odstranil in ne kadil v prostoru, kjer je otrok, da ne bo čutil posledic? To bi bilo idealno. Idealno je, da otroka in nosečnice ne izpostavljamo nepotrebnemu tveganju, posebno, če je sama že prenehala s kajenjem.

Ukrepi za prenehanje kajenje

V Sloveniji imamo na voljo različne oblike pomoči, ki so brezplačne: od materialov za samopomoč, svetovalnega telefona, individualnega svetovanja pri osebnem zdravniku do skupinskih zdravstveno-vzgojnih delavnic, ki jih organizirajo zdravstveni domovi po državi. Če razmišljate o prenehanju kajenja, vam vaš zdravnik pri tem lahko pomaga na različne načine: oceni vaše stanje, izvaja kratke ukrepe (nasveti, priporočila, informacije, svetovanje …), pomembno pa je, da vas pri tem tudi spremlja.

Pasivno kajenje
Pasivno kajenje

 

Več o škodljivosti kajenja za mater in otroka, preberite tukaj.

Katere vrste drog poznamo

Droge različne delimo, lahko laično na trde in mehke droge. Vplivajo na  mišljenje, čustvovanje, ravnotežje, zavest in naše vedenje. Oglejte si video z  mag. Mercedes Lovrečič, dr. med., spec. psih..

droge
Droge

Droge so psihoaktivne snovi, te delujejo na centralni živčni sistem, na naše možgane in preko naših možganov na naše telo. Te psihoaktivne snovi delujejo tako, da delujejo na naše mišljenje, čustvovanje, ravnotežje, zavest in vedenje. Poznamo veliko razvrstitev prepovedanih drog, od strokovnih pa do laičnih. Med slednjimi je najbolj poznana delitev na trde in mehke droge.

V zadnjih letih je vse bolj v uporabi razvrstitev, ki jo uporablja tudi svetovna zdravstvena organizacija in tudi organizacija zdužnih narodov, in ta droge deli na 4 velike skupine. Ena od teh skupin je skupina drog, ki pospešijo delovanje centralnega živčnega sistema ali stimulansi, med katerimi je najbolj Poznan kokain. Kokain zmanjša apetit in poveča budnost, zmanjša utrujenost in tudi poveča psihoaktivno motornost. Poleg tega pa tudi negativno vpliva na srčno žilni sistem, tako da pospeši bitje srca, zooži žile in s tem tudi poveča krvni tlak.

Potem je tu druga skupina psihoaktivnih snovi, ki delujejo na možgane tako, da upočasnijo njihovo delovanje, tem rečemo tudi depresorji centralno živčnega sistema in med njimi je najbolj Poznan heroin. Zanj je značilno, da zmanjša bolečino in tesnobo. Naslednja velika skupina so halolicogeni, ki vplivajo na zaznavanje, med njimi je najbolj Poznan LSD, med katerimi so najbolj vidni učinki vidne halucinacije. Zadnja skupina drog je kanabis ali bolje poznana marihuana.

 

Kakšna razlika je med tobakom in marihuano

Kajenje marihuane je še bolj škodljivo kot kajenje tobaka; ena pokajena cigareta marihuane na pljučih povzroči škodo kot na enkrat pokajenih 2,5-5 tobačnih cigaret. Video je pripravljan z mag. Mercedes Lovrečič, dr. med., specialistka psihiatrinja, Nacionalni inštitut za javno zdravje in ZD Izola.

V obeh primerih gre za rastlino, le da v primeru marihuane govorimo o prepovedani rastlini. S terminom marihuana označujemo posušene, požete dele rastline Cannabis sativa in vsebuje psihoaktivne snovi, med katerimi je najbolj znan tetrahidrokanabinol pol tega pa imenuje še 60 drugih kanabidinoidov kateri so mnogi od njih biološko aktivni.

Tudi pri kajenju marihuane se razvijejo produkti pirolize, pri katerim ločimo tako plinsko fazo in v tem primeru nastaja oglijkomonoksid in fazo

Kajenje tobaka
Kajenje tobaka

trdnih delcev, pri čemer nastajajo rakotvorne snovi. Če primerjamo kajenje ene cigarete marihuane lahko rečemo da naredi tako škodo na pljučih, kot če bi pokadili 2,5 do 5 cigaret tobaka.

Kaj vsebuje tobačni dim in zakaj je škodljiv

Z mag. Mercedes Lovrečič, dr. med., spec. psih., smo se pogovarjali o tem kaj vsebuje tobačni dim in zakaj se ga moramo izogibati vsi, predvsem pa nosečnice. Kajenje znižuje tako ženko kot moško plodnost (kar za 15% zmanjšuje število semenčic), nato pa se prvi učinki tobaka pokažejo že v prvih treh mesecih nosečnosti (organi so manjši, občutljivejši, v ekstremnih  primerih se pojavijo hude anomalije in deformacije ploda).  Oglejte si video.

Kajenje
Kajenje

Rastlina iz rodu tobak vsebuje okrog 60 vrst. Najbolj znani in uporabljeni sta tobak in kmečki tobak. Tobačni dim vsebuje okrog 4000 različni snovi, 60 je potrjeno rakotvornih in okrog 250 drugače strupenih. V tobačnem dimu so tudi druge težke strupene kovine, kot so kadmin, krom, tudi drugi plini, kot npr. amonijak. Med vsebini pa so najbolj znani, najbolj raziskani nikotin, ki ga povezujejo z odvisnostjo, katran, ki ga povezujejo z rakavimi, srčno-žilnimi in pljučnimi obolenje in ogljikomonoksid, ki je zlasti nevaren za nosečnice, ker ovira oskrbo ploda s kisikom. 95 % tobačnega dima je v obliki plina, 5 % pa v obliki tekočine in trdih snovi.