Materino mleko je zlati standard hranjenja novorojenčkov, dojenčkov in malčkov. Je posebej prilagojeno človeški vrsti in ima izredno uravnoteženost hranil.
Od prve zlate ure do polnega dojenja
Zlata prva ura, ko je otrok v kožnem stiku z materjo, je pomembna za vzpostavitev dojenja. Vse kar se zgodi v prvih ura in dneh po porodu ter dobra podpora, ki jo zagotavljajo vsi izvajalci zdravstvenega varstva ima velik vpliv na uspeh dojenja. Največ kar novorojenček potrebuje takoj po rojstvu, mu zagotavlja njegova mati. Zato se za vse zdrave novorojenčke priporoča kožni stik takoj po porodu, vključno do konca prvega podoja. V tem neprekinjenem kožnem stiku, ki izboljša fiziološko stabilnost matere in otroka, materino navezanost na otroka, zaščiti pred negativnimi posledicami ločevanja, omogoča optimalni razvoj možganov, novorojenček prične plezati k dojki.
V prvih 15 – 20 minutah po porodu mirno leži in opazuje materin obraz, če ga takoj dajemo na dojko, je lahko nezainteresiran. Nekje pol ure po rojstvu začne s premikanjem ustnic, se oblizovati, sesati prste in rokice. Nato se okoli 50 minut po rojstvu prične z nogicami odrivati proti dojki, s tem tudi izvaja pritisk na maternico, kar pomaga pri krčenju maternice. Istočasno se z rokicami približuje dojki, se dotika bradavice in dojke, kar pomaga pri izločanju oksitocina pri materi in pri izbočenju bradavice, da se laže prisesa. Plezanje k dojki občasno prekine, da si odpočije.
Tako znotraj prve ure po porodu običajno večina novorojenčkov prične sesati pri prsih. V primeru, da se to ne zgodi v prvih dveh urah po porodu ali če ja mati prejela anestezijo, je novorojenčku potrebno pomagati pri prvem podoju. V tem primeru naj se mamica najprej obrne na zdravstveno osebje. V Sloveniji pa tudi večina porodnišnic nosi naziv Novorojencem prijazna porodnišnica in tako imajo med zdravstvenim osebjem tudi svetovalce za laktacijo in dojenje.
Pogostost in količina hranjenja
Novorojenčki in dojenčki lahko imajo različne vzorce hranjenja. Nekateri se hranijo kratek čas in pogosto, drugi se dojijo dolgo in imajo nekaj urni premor. Dojenčkom se lahko spreminja vzorec hranjen iz dneva v dan ali celo znotraj istega dne. Značilen vzorec hranjenja donošenega zdravega otroka je, da se želi dojiti na eno do tri ure v prvem tednu, lahko pa tudi pogosteje. Ko je nastajanje mleka vzpostavljeno, se dojijo 8 do 12x na dan. Med nekaterimi podoji je lahko daljši čas, lahko pa imajo tudi »sesalni maraton«. Nočno dojenje je pomembno za zagotavljanje zadostne stimulacije za nastajanje mleka ter za zaviranje ovulacije. Dojenčki naj se dojijo vedno, kadar želijo. Tako zadostijo potrebo po hranjenju in pitju ter materino potrebo po praznjenju dojk.
Količina popitega materinega mleka pa se spreminja glede na otrokovo velikost želodčka. Prvi dan po rojstvu je želodček velik kot češnja in popije nekje 5 ml ali eno čajno žličko na obrok. Tretji dan je želodček velik kot oreh in otrok popije cca 20-30 ml na obrok, sedmi do deseti dan pa je velikost želodčka kot jajce in otrok popije 45-60 ml.
Večina otrok začne težo pridobivati kmalu po porodu, če so dobro pristavljeni in pogosto dojeni. Večina otrok po porodu izgublja težo, kar je posledica odstranjevanja dodatne tekočine, ki jo je otrok potreboval v maternici. Novorojenček doseže porodno težo v dveh tednih. Dojenčki podvojijo porodno težo v petih do šestih mesecih ter jo potrojijo ob enem letu. Dojenčki tudi rastejo v dolžino in se jim veča obseg glavice.
Spreminjanje materinega mleka
Materino mleko je zlati standard hranjenja novorojenčkov, dojenčkov in malčkov. Je posebej prilagojeno človeški vrsti in ima izredno uravnoteženost hranil. Spreminja se glede na potrebe otroka po rojstvu in med samim dojenjem (koncentracija maščob v mleku narašča s trajanjem podoja). Kolostrum ali mlezivo je »prvo mleko«, ki ga izločajo mlečne žleze v dojkah od 12. do 16. tedna nosečnosti do prvih dni po porodu. Postopoma se sestava spreminja proti zrelemu mleku. Kolostrum je gelu podobna rumenkasta tekočina, ki je bolj kalorična od zrelega mleka in popolnoma ustreza novorojenčkovim potrebam. Najbolj pomemben pa je zaradi zaščite otroka pred okužbo, saj vsebuje veliko zaščitnih snovi.
O prehodnem mleku govorimo nekje do 13. dneva. O tako imenovanem zrelem ženskem mleku pa govorimo po 14. dneh. Le-to vsebuje skoraj 90 % vode (zato izključno dojen otrok ne potrebuje dodajanja tekočin), 10 % beljakovin, 40 %, ogljikovih hidratov in 50 % maščob.
