Že zelo majhni otroci se izredno radi igrajo z žogo. Sprva jo kotalijo naokrog, postopoma, po enem letu in pol, pa se začnejo razvijati spretnosti, pri katerih delajo obe roki in nogi. Malčki že kmalu skušajo vreči žogo in pri dveh mnogi majhno žogo lahko vržejo z eno roko. Težje jim gre brcanje in dvoletnik sicer krene proti žogi, vendar je verjetno ne zmore brcniti. V naslednjega pol leta jo bo že zadel s stopalom, vendar žoga ne bo letela daleč. Večina triletnikov razmeroma dobro meče žogo z eno roko in ujame veliko, mehko žogo, če iztegne roke. Pri brcanju so že učinkovitejši in jo skušajo brcniti tudi nazaj. Pri štirih letih otroci začnejo uživati v igrah z žogo, ki vključujejo ujemanje, metanje, odbijanje in brcanje. Žogo tudi laže vržejo v želeno smer. Sposobni so ujeti manjše žoge, mnogim uspe tudi odbijanje žogice z loparjem ali palico. Pri petih letih se otroci znajo igrati tudi bolj zapletene igre z žogo in uživati v njih.
Vir: Moj čudežni malček
