Ležišče otroka izbiramo glede na sestavo umetnih in bombažnih tkanin. Običajno izberemo bolj trdo ležišče.
Pri nakupu ležišča za otroka in zase morate biti pozorni predvsem na vrsto materiala iz katerega je narejeno ležišče, na njegovo zračnost, ojačitev, na trdnost ležišča in na primerno velikost, poudarja Špela Jazbec Gorenc. »Medtem ko za malega otroka lahko kupite ležišče, ki ni dodatno ojačano na predelih, ki so bolj obremenjeni, morate pri nakupu ležišča zase to upoštevati. Otrokova teža ne vpliva na samo ležišče, medtem smo odrasli težji, in brez primernih ojačitev, ležišče hitreje izgubi obliko in primerno trdnost.«
Katera vrsta ležišča je najbolj primerna za otroka starega od 1. do 5. leta starosti?
»Raziskave so pokazale, da se kar 60 % otrok v starosti med 4. in 12. letom počuti utrujeno čez dan. Zato je pomembno, da smo tudi pri nakupu ležišča previdni, saj bo spanje le tako lahko dovolj kvalitetno. Nekje od 3 let dalje se že priporoča nakup standardne dimenzije postelje (90×190 ali 90×200),« pojasnjuje Sandra iz Zelene trgovine. Otroci se precej premetavajo v postelji, zato je smiselno, da postelji na začetku dodate ograjo. »Otrok, ki je med spanjem bolj nemiren ter se med spanjem veliko obrača in premetava po postelji, bo verjetno dlje časa potreboval zaščitno ograjo, saj obstaja več možnosti, da bo med spanjem padel iz postelje. Če je med spanjem bolj miren in se ne obrača po celi postelji, lahko prej odstranite zaščitno ograjo. Vsekakor pa je pametno, ko se odločite, da boste ograjico poizkusno odstranili, da za nekaj noči pod vznožje postelje položite kakšno debelejšo odejo, blazine ali kaj podobnega, da se v primeru padca s postelje, otrok ne bi poškodoval,« pojasnjuje Špela Gorenc Jazbec, dipl. fiziot., terapevtka RNO.
Vpliv ležišča na kakovost spanja
Za kvaliteten položaj telesa med ležanjem in spanjem je primernejša izbira tršega ležišča. »Ležišče se mora prilagajati telesu in držati telo v pravilni legi. Ne sme se ugrezniti pod težo, saj to pomeni, da določene točke telesa niso podprte,« razlaga Sandra, in dodaja: »zaradi skoraj neposrednega stika s kožo je posebej pomembna tudi sestava umetnih in bombažnih tkanin ležišč in vzglavnikov.«
Vsebnost škodljivih snovi v ležišču
Po besedah Sandre Klemenc večina ljudi misli, da sta poliester in poliuretanska pena varni za uporabo in ne škodujeta okolju, vendar temu ni tako. »Poliester na osnovi nafte – neobnovljiv vir, proizvodnja pa je zelo energetsko intenzivna in porabi 63 % več energije kot pri proizvodnji bombaža. Glavna strupena kemikalija iz poliuretanske pene je etilen glikol, ki se absorbira v naše telo z vdihavanjem in skozi kožo. To lahko poškoduje ledvice in osrednji živčni sistem. Ob konvencionalni pridelavi so ležišča obdelana z insekticidi (s tem zaščitijo ležišče proti plesni in pršicam), herbicidi in pesticidi (uporaba pri gojenju konvencionalnega bombaža), formaldehidom (s tem zaščitijo pralne prevleke proti krčenju, mečkanju in gorenju) ter strupenimi kovinami (belila, škodljive barve). To ne povzroča zgolj prekomernega potenja, temveč tudi alergijske odzive kože, nenehen občutek prehlajenosti in celo težko dihanje.« Sandra Klemenc poudarja, da so otroci bolj ranljivi in občutljivi na okolje, zato spanje otroka na ležišču ali vzglavniku, ki
vsebuje veliko kemikalij, ni dobro in zdravo. »Škodljive sestavine se znajdejo v našem krvnem obtoku v pičlih 6 minutah. Pri dojenčkih in otrocih se zaradi hitre presnove in nizke telesne mase to zgodi še hitreje ter ima lahko večje posledice. Kemikalije lahko vplivajo na zdrav razvoj celic, kar lahko povzroči težave v fizičnem razvoju in pozneje tudi pri učenju. Zaradi nezračnosti umetnih materialov se telo hitreje segreva, onemogočeno je dihanje kože, ko pa so pore odprte, škodljive kemikalije še hitreje vstopajo v telo.«
Obračanje in menjava ležišča
»Ležišče je, ne glede na tip, priporočljivo na vsake dva meseca obrniti, saj mu s tem podaljšate življenjsko dobo,« pojasnjuje Sandra Klemen iz Zelene trgovine. Pomembno je, da je ležišče ves čas suho, zračno in da materiali dihajo. Sandra Klemenc opozarja na modne protialergijske prevleke, ki v notranjosti jedra ležišča zadržujejo vlago in s tem ustvarjajo raj za pršice. »Umetni materiali so bolj statični in nase mnogo bolj privabljajo prah. Naravni materiali, kot so naravni lateks in naravni ekološki bombaž, so že v osnovi protimikrobiološki in protibakterijski, zato so odporni na bakterije in glive.« Kakovostna ležišča naj bi se menjala na 12 – 15 let, manj kakovostna pa na tri leta.
| »Otrok, ki mu nenehno teče iz nosu ali pogostokrat kiha, je običajno alergičen na eno od sestavin v postelji. Najprej pomislimo na pršice, a možnost alergije lahko povzročajo tudi barve ali škodljive sestavine, ki kljub pranju ostanejo skrite v posteljnini. Če je naše ležišče iz umetnih in kemično obdelanih materialov, smo tako obdani z materialom, ki ne diha, in ki zaradi objema telesa povzroča prekomerno potenje, draženje kože, zaradi nenehne vlage pa tudi večji porast plesni in razvoj pršič v ležišču.« |
Vzglavnik – da ali ne?
Nekje do tretjega leta starosti se vzglavnika ne priporoča. »Vzglavnik se priporoča, ko opazite, da otroku med spanjem na boku glava res visi navzdol. V tem primeru mu ponudite vzglavnik, ki ne sme biti predebel. Biti mora ravno prav visok, da omogoči vzravnan položaj glave in vratu s preostalo hrbtenico. Če je vzglavnik previsok, je lahko spanje, še posebej na trebuhu, zelo nekvalitetno, pravzaprav je to nepriporočljivo v vseh položajih, saj ni primerne poravnave glave in vratu s hrbtenico,« še dodaja Špela Gorenc Jazbec.
