Zdrava prehrana za malčka

0
51
Prehrana malčka

Uravnotežena in kakovostna zdrava prehrana malčka je eden od temeljev zdravja, saj zagotavlja ustrezen psihofizičen razvoj in dobro počutje predšolske­ga otroka. Zdrave prehranjevalne navade, ki jih otroci pridobijo v zgodnjem otroštvu, vplivajo na način prehranjevanja tudi v odrasli dobi.

Obroki, ki so namenjeni otrokom, se od obrokov odraslih razlikujejo v razmerju in količini živil. V jedilnike vključujemo hranilno bogata živila, ki vse­bujejo pomembne količine vitaminov, mineralov in ostalih biološko pomembnih snovi. Na primer med hranilno bogata živila spadata sadje in zele­njava, medtem ko živila, ki vsebujejo sladkor, sol, nasičene (mesni izdelki) in transmaščobne kisline (ocvrta hrana – čips), uvrščamo med hranilno rev­na živila. Zaradi nekoliko večjih energijskih potreb se lahko obroki obogatijo tudi z nekoliko večjim deležem maščob, vendar ne večjim kot 40 % ener­gijskega vnosa. Koristne maščobe so predvsem v kakovostnih rastlinskih oljih in ribah.

Pestrost v izbiri živil vpliva na priporočen vnos hranil

Otroku je v predšolskem obdobju treba zago­tavljati čim bolj pestro, mešano prehrano iz različnih kombinacij živil rastlinskega in živalskega izvora, saj je organizem v obdobju intenzivnega fizičnega, psihosocialnega in kognitivnega razvoja. Vključena naj bodo živila iz vseh šestih skupin živil: zelenjava, sadje, žita in žitni izdelki, mleko in mlečni izdelki, meso in ribe ter kakovostne vrste maščob. Jedilniki naj bodo sezonsko obarvani in v čim večji meri od lokalnih predelovalcev živil, vsebujejo naj jedi, značilne za naše okolje in več zelenjave kot v preteklosti. Pri otrocih z alergijami ali prehranskimi omejitvami iz prehrane izključi­mo živila ali snovi, ki otroku povzročajo alergijske težave. V primeru alergij in preobčutljivostnih reakcij upoštevajte navodila otrokovega pediatra in kliničnega dietetika.

Živila, katerih naj ne bo na otroškem krožniku

Odsvetovana živila v prehrani so navadno ener­gijsko gostejša in hranilno revnejša. Dejstvo je, da otroci izredno radi posegajo po njih, saj so okusna in vabljiva.

Med odsvetovana živila spadajo predvsem:

  • sladko in slano pecivo/prigrizki (namesto tega otroku ponudite sveže ali suho sadje, oreščke in sveže pripravljene sladice, predvsem na osnovi sadja z manj dodanega sladkorja, v zmernih količinah),
  • sladki deserti in druge sladice,
  • mlečni izdelki in deserti z dodanim sladkorjem,
  • mesni izdelki, pri katerih ni vidna struktura mesa (klobase, paštete, hrenovke), ki imajo običajno visoke koncentracije maščob, soli in aditivov,
  • pijače in napitki z dodanim sladkorjem,
  • nerazredčeni sadni sokovi,
  • pripravljena in polpripravljena živila (instant juhe, pripravljene omake),
  • ocvrta živila (zaradi višje vsebnosti maščob in produktov, ki nastanejo ob predolgem cvrtju na visoki temperaturi).

Prosti sladkorji naj ne bi prispevali več kot 5 odstot­kov dnevnega energijskega vnosa, saj se med oglji­kovimi hidrati najhitreje prebavijo in povzročijo hiter porast inzulina. Nahajajo se v kuhinjskem sladkorju, ki ga dodajamo jedem, medu, čokoladi, slaščicah in sladkih pijačah. Preveč sladkorja v prehrani predsta­vlja tudi tveganje za nastanek zobnega kariesa.

Nasveti

  • Prehrana mora biti uravnotežena, pestra in mešana, iz različnih kombinacij skupin živil, ter preko dneva časovno in količinsko razporejena.
  • Prehrana mora biti energijsko in biološko polnovredna. Vsebovati mora optimalna razmerja makro- in mikrohranil vseh skupin živil.
  • Pri majhnih otrocih so potrebe po energiji in hranilnih snoveh velike, tek je pa majhen, zato poskrbite, da so obroki redni, pogosti in majhni.
  • Dnevno naj otroci dobijo tri glavne obroke (zajtrk, kosilo in večerjo) ter dva premostitvena obroka (dopoldansko in popoldansko malico). Z rednim uživanjem manjših obrokov dnevno se izboljšajo umske sposobnosti, poveča se občutek sitosti, zmanjša možnost prenajedanja in zniža vrednost maščob v krvi. Redno zajtrkovanje je pomemben del zdrave prehrane in pomemben dejavnik zdravega življenjskega sloga. Pri otrocih, ki zajtrkujejo, je delovna storilnost za kar 20 % višja v primerjavi s sovrstniki, ki ne zajtrkujejo.
  • S pripravo uravnoteženih obrokov, rednim prehranjevanjem in primerno kulturo prehranjevanja otrokom privzgojite zdrave prehranjevalne navade.

Kako zgoraj omenjene nasvete uresničevati v vsakdanjem življenju

  • Otrok hrano uživa predvsem z očmi. Narežite sadje ali zelenjavo v zanimive oblike.
  • Otroci uživajo, če lahko staršem pomagajo pri pripravi hrane. Dovolite jim, da čistijo in trgajo zelenjavo ter ribajo sir. Jedi, ki jih bodo pripravljali skupaj z vami, bodo z zanimanjem poskusili, ob tem pa prejeli zanimivo »kuharsko« izkušnjo.
  • Sestavljajte jedilnik skupaj z otrokom. Današnji življenjski slog vse manj dopušča pripravo hrane doma. Izkoristite vikende. Naj vam otrok pomaga pri sestavi jedilnika in nakupu hrane na trgu.
  • Otrokom namesto sladkega prigrizka raje ponudite sadna nabodala. Povabite še njegove prijatelje na sadni piknik.
  • Uživajte obroke skupaj z otroki in ob tem izključite sevalnike (pametne telefone in tablice).
  • Spodbujate otroka k pitju. Zavedajte se, da sladkor ni esencialnega pomena za otrokov organizem. Izogibajte se sladkim pijačam, omejite vnos nektarjev in sadnih sirupov. Prav tako ne pretiravajte z vnosom 100 % sadnih sokov. Slednje ponudite občasno. Razredčite jih z vodo. Otroka spodbujajte predvsem k pitju vode.
  • Otroka peljite v naravo, da se bo seznanil s tem, kako raste zelenjava.
  • Spodbujate otroka k redni telesni aktivnosti in igri. Pri tem bodimo starši dober zgled.

Lokalna hrana

  • Lokalno pridelana, predelana in porabljena hrana je kakovostnejša, sveža in hranljivejša, saj so tran­sportne razdalje krajše. Slovenija ima zaradi svoje majhnosti prednost, saj celotno ozemlje načeloma predstavlja lokalno okolje. Če med hrano izberete ekološko predelano, lahko še dodatno vplivate na vnos fitofarmacevtskih sredstev in prispevate predvsem k čistejšemu okolju.

Način priprave hrane

  • Hrano pripravljajte po na­čelu pestrosti in upoštevajte gastronomsko-kulinarična načela priprave hrane. Prednost dajte predvsem ku­hanju, dušenju in pečenju. Ocvrta in pražena hrana naj bo na jedilniku otroka bolj redko.
  • Izbirčnost v predšolskem obdobju
  • Izbirčnost in neješčost v času rasti je normalen pojav. S starostjo otrok se pogosto ta pojav še do­datno okrepi. Hrana naj ne bo nagrada otroku za dobro opravljeno stvar, nagradite jih z različnimi aktivnostmi, pozornostjo, skrbnostjo in pohvalo. Otroka ne silite v smislu: še ena žlica za babico in še ena za dedka. Med prehranjevanjem se pogovarjajte o stvareh, ki otroke veselijo, vzbujajo dobro počutje in jih nasmejijo. Pomembno je, da si vzamete čas in pri obroku ne hitite.
  • Otroke privlačijo pisane barve in zanimive oblike. Komentirajte barvo, teksturo in aromo hrane, da le-ta otrokom postane mikavna. Med prehranje­vanjem se vzdržite negativnih komentarjev in jih poučite o kulturi lepega vedenja pri mizi.

 

Sodelujoči strokovnjaki:

Matej Gregorič

dr. Matej Gregorič

Nacionalni inštitut za javno zdravje

Rok Poličnik, mag. dietet.

Nacionalni inštitut za javno zdravje

Prejmite redne uporabne informacije za vašega otroka Brezplačno.

NAPIŠITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here