Pripravili smo vsebino, pri kateri govorimo o zadostitvi potreb po vitaminih in mineralih pri malčkih različnih starostnih obdobij. Dotaknemo se tudi, na kaj je treba biti pozoren pri alternativnih načinih prehranjevanja.
Prvi meseci življenja ter potrebe po vitaminih in mineralih
Do 6. meseca starosti
Izključno dojenje v prvih 6 mesecih življenja zagotovi vse dojenčkove potrebe za rast in razvoj. Pomembno je, da v času izključnega dojenja matere upoštevajo prehranska priporočila za doječe matere. Saj pestra in uravnotežena prehrana matere pomembno vpliva na kakovost njenega mleka. Več o prehrani doječe matere na www.inp.si.
Za preprečevanje rahitisa je po dopolnjenem 1. tednu življenja dojenčkom potrebno dodajati vitamin D (400 mednarodnih enot na dan). Po dopolnjenem 1. letu starosti, z dodajanjem nadaljujemo po navodilu pediatra. Nedonošenčki, zahirančki ter dojenčki z nezadostnimi zalogami železa ob rojstvu potrebujejo po nasvetu pediatra dodatke železovih preparatov do 6. meseca starosti.
Po 6. mesecu starosti
Po 6. mesecu starosti energijska in hranilna vrednost materinega mleka za dojenčkovo hitro rast ne zadostuje več. Dodatne potrebe po energiji in hranilih začne otrok nadomeščati z uvajanjem goste hrane. Hranili, ki ju v prehrani dojenčkov začne najprej primanjkovati sta železo in cink. S pravilnim uvajanjem goste hrane in postopnim prehodom na prilagojeno družinsko prehrano, ki naj sledi Smernicam zdravega prehranjevanja, bo otrok pokril potrebe po vseh hranilih, z izjemo vitamina D. Potreb po vitaminu D kljub pestri in uravnoteženi prehrani ne moremo pokriti. Zato se pri vseh malčkih, otrocih, mladostnikih, odraslih in starostnikih priporoča dodajanje vitamina D v obliki prehranskih dopolnil ali zdravil, še posebej v zimskih mesecih od oktobra do aprila.
Alternativni načini prehranjevanja ter potrebe po vitaminih in mineralih
Vedno pogosteje se v klinični praksi srečujemo z otroki, ki so hranjeni s katerim od vegetarijanskih načinov prehranjevanja pri katerem je izključena ena ali več skupin živil. Pri strogem izogibanju živil živalskega izvora obstaja visoko tveganje za pomanjkanje cinka, železa, kalcija, joda, vitaminov A, B2, B12, D, omega-3 maščobnih kislin, zlati dokozaheksaenojske kisline, pa tudi beljakovin in energije. Zato je v primeru stroge vegetarijanske prehrane nujna pomoč pediatra in/ali kliničnega dietetika. Evropsko združenje za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN) kot tudi slovenske smernice odsvetujejo vegetarijansko in vegansko prehrano za otroke. V primeru da starši kljub odsvetovanju želijo svojega otroka prehranjevati vegetarijansko ali vegansko svetujejo strokovnjaki pri vsebini obisk sledeče spletne strani www.inp.si. Na navedeni spletni strani bodo starši dobili več praktičnih informacij o načrtovanju tovrstne prehrane.
Kaj bi o prehranskih dopolnilih moral vedeti vsak starš
Prehranska dopolnila po svoji obliki, ovojnini in načinu uporabe spominjajo na zdravila. Vendar se tako po definiciji kot tudi po namenu uporabe bistveno razlikujejo od zdravil. Prehranska dopolnila so po zakonodajni definiciji vrsta živil, katerih namen je dopolnjevati vsakodnevno prehrano. So koncentrirani viri snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom. Najpogosteje vsebujejo vitamine in minerale, lahko pa tudi aminokisline, rastline in rastlinske izvlečke, ter druge snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom. Pod pogojem, da je njihova varnost v prehrani ljudi znanstveno utemeljena. Njihov namen je dopolnjevati običajno prehrano in ne zdraviti, preprečevati ali ozdraviti bolezen, kot to velja za zdravila. Ne smejo nadomestiti pestre in uravnotežene prehrane, vendar jo lahko – kot pove že samo ime – samo dopolnjujejo.
