Za starše neprijetni stavki

0
193
Neprimerni stavki
Neprimerni stavki

Otrokove besed ne smete jemati osebno, čeprav vas prizadanejo. Otroci velikokrat izrečejo besede v navalu jeze in besa, a tega ne mislijo resno.

»Zakaj? Zakaj? Zakaj?«

Otroci veliko sprašujejo, delno iz svoje otroške radovednosti, včasih pa zato, da bi pritegnili vašo pozornost. Če dobite občutek, da ste se z malčkom zapletli v neskončno igro vprašanj in odgovorov, mu prisluhnite, ali vas sprašuje premišljena vprašanja ali želi le pritegniti vašo pozornost. Če želi le pritegniti vašo pozornost, vi pa nimate časa z neskončnim odgovarjanjem, ga objemite, mu pokažite, da ste ga opazili in povejte, da imate trenutno delo in da se bosta pogovorila kasneje. Njegovo pozornost skušajte preusmeriti k nečemu drugemu (npr. »poglej, kako zanimivo drevo ali mi prineseš pokazati, kaj si zgradil iz lego kock«).

 »Hočem to in to takoj!«

Mnogo starši poznamo dramatične trenutke v trgovini – staršem se mudi, z nakupovalnim seznamom v roki ali le v glavi tečemo od police do police, naš malček pa se kar na lepem spomni, da »hoče novo igračo« ali »ta veliko čokolado«. Takšne trenutke je najbolje preprečiti tako, da se jim skušate izogniti že vnaprej. Trgovine so namreč narejene tako, da potrošnika privlačijo in otroci niso izvzeti.

Pred odhodom v trgovino se z otrokom pogovorite, kako vam bo v trgovini pomagal (npr. vozil voziček, iskal reči iz nakupovalnega seznama). Dogovorita se tudi, če mu dovolite nakup ene malenkosti (npr. enega priboljška, otroške revije, novega svinčnika …). Če otrok sredi trgovine kljub vnaprejšnjemu dogovoru z izbruhom želi doseči svoje, mu ponudite izbiro – ali se umiri ali pa bosta odšla takoj domov. Če se umiri, ga, ko opravite nakup pohvalite, da vam je bil v pomoč in da se je držal pravil. Če ne neha, ga primite za roko, vzemite v naročje in skupaj z njim zapustite trgovino. Razložite mu, da sta zapustila trgovino zato, ker se ni držal dogovora in da to ni bilo uredu. Skušajte ostati čim bolj mirni in kljub neopravljenemu nakupu vedite, da ste za otroka naredili več kot bi s popuščanjem – naučili ste ga, da se je potrebno dogovorjenega držati. V prihodnje boste zagotovo bolj uspešni.

 »To je moje, pusti pri miru«

Malčki težko dovolijo, da bi se drugi igrali z njihovimi igračami. Če vidite, da je prepir popolnoma nedolžen, pustite, da se otroci dogovorijo sami in se ne postavljajte na nikogaršnjo stran. Da pa bi se izognili podobnim prepirom, malčka naučite, da bo delil in da se bo naučil sklepati kompromise – otrok naj vas vidi, kako delite stvari z drugimi; ko se igrate z njim, ga spodbudite: »Se bom lahko igrala s tem avtomobilčkom, ko se boš ti nehal igrati z njim?« Otroke lahko od prepira odvrnete tudi tako, da jim ponudite alternativo, na primer drugo igračo. Ne pozabite na pohvalo, ko se otrok lepo igra in deli svoj igralni material.

 »Ne!«

Ko se malček začne zavedati samega sebe, se nauči reči tudi odločen »Ne!«, kadar nečesa noče narediti. To je znak otrokovega osamosvajanja in je v določen razvojnem obdobju precej značilen (okrog drugega do tretjega leta). Včasih starši ugodijo njegovi želji in dopustijo, da tega ne naredi. Hkrati pa se mora naučiti, da je včasih treba narediti tudi kaj, kar mu ni všeč. Včasih otroci ob tem burno reagirajo, v teh trenutkih skušajte ohraniti čim bolj »mirno kri«. Včasih deluje že, če otroku pustite malo časa, včasih je najbolj učinkovita preusmeritev pozornosti, pri nekoliko starejših otrocih pomaga pogovor.

»Pa kaj potem!«, »Utihni!«

Če vaš otrok jezika, pomislite, kako sami govorite z njim. Otroku razložite, da ne more imeti vsega in da mora vsakega človeka spoštovati in da takšnih izjav ne boste dovolili (»Ne dovolim, da tako govoriš z menoj ali z drugimi, ker to ni prav.«). Malčki običajno še ne zmorejo toliko kritične refleksije, da bi sami razmilili o svojih besedah, štiri in petletnike pa že lahko spodbudimo, da skupaj z nami razmislijo, kako bi se sami počutili, če bi jim nekdo nekaj takšnega rekel. Vprašajte ga, kaj bi bilo boljše, da bi rekel.

Preklinjanje – »Tristo kosmatih medvedov!«

Kadar preklinja malček, pomeni, da z jezikom eksperimentira in preizkuša nove besede, zaradi katerih mu odrasli običjano namenijo dodatno pozornost. Otroku tako enkrat jasno povejte, da ni prav, da tako govori, ob naslednjem preklinjanju pa ga preslišite. Otrok bo besedo lahko še nekajkrat preizkusil, a ko bo ugotovil, da s tem ne vzbudi zanimanja pri starših, bo hitro izgubil veselje. Odrasli pa moramo paziti, da smo otroku zgled.

»Smo že prišli?«

Ker malčki še niso usvojili sposobnosti, da bi sedeli pri miru, jim je med vožnjo z avtomobilom velikokrat dolgčas, zato so nepotrpežljivi, se cmerijo ali kako drugače izražajo svoje nelagodje. Če stanje postane neobvladljivo, se ustavite in povejte, da boste z vožnjo nadaljevali takrat, ko se bodo umirili. V tem času se dodobra razgibajte. Pomembno je, da pred daljšo potjo načrtujete več postankov in otroke med vožnjo zamotite z različnimi aktivnostmi (zvočne pravljice, igrice, opazovanje okolice, pesmice …).

»Ne maram te več!«, »Grda mami!«, »Sovražim te!«

Zavedati se morate, da takih besed ne smete jemati osebno, čeprav vas prizadenejo. Otroci te besede izrečejo v navalu jeze in besa, kar pa ne pomeni, da mislijo resno. Otroku ne odgovorite enako, temveč mu povejte, da ga imate pa vi radi in da veste, da je to rekel, ker je jezen/jezna.

 

Viri: Faber, A., Mazlish, E., 1996. Kako se pogovarjamo z otroki in kako jih poslušamo.; Shapiro, S., Skinulis, K., 2002. SOS knjiga za starše.; Cowley, S., 2007. Kako krotiti malčke.

DELI

Sodelujoči strokovnjaki:

Neža Ajdišek

http://www.vrtecjesenice.si/

univ. dipl. psih., svetovalna delavka, Vrtec Jesenice

Prejmite redne uporabne informacije za vašega otroka Brezplačno.

NAPIŠITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here