Največ otroških izbruhov se zgodi, ko se starši z njim odpravijo v trgovino. Otrok se vede neprimerno, jemlje stvari s polic, divja po trgovini, vas ne upošteva, zahteva, da mu nekaj kupite. Ob takšnih situacijah si vzemite nekaj trenutkov za razmislek o možnih vzrokih in rešitvah.
Preden se odpravite z otrokom v trgovino
Preverite ali so situacijo povzročili oz. poslabšali dejavniki na katere lahko vplivate.
Pred odhodom v trgovino se z otrokom niste pogovorili o pričakovanjih, ki jih imate do njega (po kaj gresta v trgovino, kako pričakujete, da se bo obnašal). V trgovino ste šli z lačnim/utrujenim otrokom. Sami ste nervozni, napeti ali utrujeni. Po opravkih ste šli zgodaj zjutraj, ko čas običajno preživljate doma, v mirnem okolju. V trgovini je bila gneča, bilo je preveč glasno.
Presodite, ali ste do sedaj utrjevali otrokovo nezaželeno vedenje.
Ste do sedaj otrokovim zahtevam po dodatni čokoladi ali samo še eni liziki ugodili? Ali ste izgubili nadzor nad seboj in začeli kričati? Morda ste otroku namenili več pozornosti, kot mu je namenite sicer v podobni situaciji? Če ocenite, da ste s svojim odzivom utrdili otrokovo nezaželeno vedenje, je to vaša priložnost za učinkovitejše pristope k spreminjanju otrokovega vedenja.
Namesto osredotočanja na to »česa naj otrok ne počne v trgovini«, se osredotočite na to »kako pričakujete, da se bo otrok vedel v trgovini«.
Če se osredotočamo na to, česa naj otrok ne počne, bomo zelo verjetno tekli za njim med policami in kričali: »Ne dotikaj se tega!«, »Ne meči stvari v nakupovalno košaro!«, »Ne teci tako hitro, izgubil se boš!«, »Ne moreš vzeti petih čokoladic!«. Če želite, da otrok spremeni svoje vedenje, mu jasno povejte, kakšno vedenje je zaželeno. Z otrokom se lahko denimo dogovorite, da bosta šla popoldan v trgovino in kupila stvari, ki jih imata zapisane na listku.
Že doma se lahko dogovorite za eno stvar, ki si jo lahko izbere in mu jo boste kupili. Če se v trgovino odpravljate na primer le po kruh, otrok že v avtu (v mirnem okolju) povejte, da bosta šla v trgovino le po kruh. Pomembno je, da pri dogovoru vztrajate in se ga držite, tudi, če bo prišlo do otrokovega izbruha, ko bosta v trgovini.
Predstavljajte si sebe in svojega otroka, kako v miru opravita tedenski nakup v trgovini z živili. Kako naj bi se vaš otrok vedel? Kaj naj počne? Kaj je dovoljeno in kaj ne?
Predvidite kdaj obstaja največja verjetnost, da se bo otrok vedel v skladu z vašimi pričakovanji.
Za učenje novega vedenja za začetek izberite okolje, znotraj katerega bo imel otrok največ možnosti za uspeh – za to, da se bo vedel situaciji primerno. Izberite primeren čas v dnevu. Poskrbite, da so zadovoljene njegove primarne potrebe. Pojdite v manjšo trgovino, kjer ne bo veliko motečih dejavnikov (drugi ljudje, izložbe, veliko igrač, …). Izberite dan, ko se vam ne bo mudilo in ko boste dobro razpoloženi. Ko boste vedenje utrdili v takem okolju, ga začnite utrjevati tudi v drugih okoljih (npr. trgovski centri in podobno).
Opazite otrokovo primerno vedenje in ga nagradite.
Starši vedenja, ki je zaželeno, pogosto ne nagradimo s svojo pozornostjo in pohvalo. Zdi se nam nekako samoumevno, da se otrok vede tako, kot od njega pričakujemo. Če boste opazili otrokovo primerno vedenje, boste zvišali verjetnost, da bo to vedenje ponovil. Ko otrok vidi, da smo ga opazili, se počuti videnega, sprejetega in pomembnega. Te prijetne občutke bo želel ponovno doživeti, zato bo svoje vedenje ponavljal.
