Vzpostavljanje vezi z vašim otrokom

0
418
Vzpostavljanje vezi
Vzpostavljanje vezi

Vzpostavljanje vezi je doglotrajen proces, ki se mu moramo pozorno posvetiti. Na kakšen način naj vzpostavimo vez z otorkom?

0 – 3 MESECEV

  • Vzpostavite močno vez. Čim več ga imejte v naročju in ga med petjem pesmic ali preprostih izštevank ljubkujte. Dotiki, objemi in poljubi pomirjajo in vplivajo celo na razvoj možganov.
  • Tudi nadzorovanje čustev je povezano z občutkom navezanosti v rosnem obdobju. Med držanjem v naročju ga zibajte in poljubljajte ter mu pojte preproste pesmice (npr. Poljubček ti dam, ker te rada imam, moj mali sonček).


3 – 6 MESECEVmama_z_otrokom

  • Občutek varnosti se razvija ob nežnih dotikih: dvignite ga v zrak in recite: »buc, buc, nosek, buc, buc, nosek«, nato se dotaknita z nosovi.
  • Zgradite most zaupanja med vami in vašim dojenčkom: primite ga za roke (ali noge) in jih dvignite ter ponavljajte »po lojtrci gor, pa po lojtrci dol« …. Ko pride po lojtrci dol, ga poljubite.Med igro boste krepili tudi njegove gibalne sposobnosti.
  • Jezikovne sposobnosti in samozavest dviguje tudi »pogovor«. Pripovedujte mu in posnemajte njegove glasove. S tem mu boste dali občutek, da vam je všeč, kar govori.


6 – 9 MESECEV

  • Otrok se bo kasneje v življenju lažje spopadel s stresom, če se bo pogosto igral skrivalnice. Zakrijte se z odejico in recite »ku-ku«, nato odstranite odejico in se pokažite.
  • Dotik je še vedno magično zdravilo za duševni razvoj. Igrajte se socialne igrice, npr. »biba leze«.


9 – 12 MESECEV

  • Okrepite njegov občutek zaupanja: sedi naj na vaših kolenih, z obrazom obrnjen proti vam. Deklamirajte mu: »Klopa, klopa, klopa, klop, konja ženeta galop. Potlej hop! Čez vodo skok! Jezdec pa vvodo, cmok!« (M. Voglar, Jezdec). Pri »cmok« razširite kolena, da bo zdrsnil, a ne bo padel. Bolj kot strah ga bo prevevalo navdušenje.
  • Hi, konjiček: Eden od staršev prekriža koleni, si posadi otroka na nogo in ga dviga v zrak – »jaha konjička«. Otrok se bo neizmerno zabaval.

 
»Alergična sem na starše, ki svojim otrokom dajejo oznake v smislu »cmera«,  »štor«, »kako neumen si« ipd., ker se ne zavedajo, da otrok te oznake ponotranji in prične verjeti, da je res tak. In to ne samo v otroštvu, oznake ga bodo spremljale vse življenje. Naslednjič, namesto, da otroku rečete, da je

»trmast«, raje recite »Ti pa res veš, kaj hočeš« ipd. Pri svoji Alji sem spoznala, da trma sploh ni tako slamamica_z_otrokomba, saj jo je v kasnejših letih s pridom uporabila pri vzpenjanju po stopničkah poslovnega sveta.«

Mira

 »Že takrat, ko je bila Vita še dojenček, sem ji poskušala dajati samo pozitivne spodbude. Njene potrebe sem skušala prepoznati in se nanjo dosledno
odzivati. Hotela sem ji vcepiti občutek, da je svet, v katerega je vstopila, prostor varnosti in sočutja. Ker je bila popolnoma odvisna od mene, svojih
potreb pa ni mogla ubesediti, je bila moja odgovornost še večja: morala sem se naučiti prepoznati pomen joka, kretenj in mimike. Ko je bila Vita stara 16 let, se mi je zahvalila za to, da sem jo vedno znova opogumljala, kako pomembna in enkratna je. Vesela sem, da se tega zaveda tudi sama in da je zrasla v
mladostnico z zdravo in pozitivno samopodobo.«

Suzana

ODGOVOR STROKOVNJAKA
Odgovor ga. Lee Beznik, univ.dipl.psih. s Centra za svetovanje in usmerjanje otrok in mladostnikov Platea: »Prvo kar vam svetujem in kar je zelo pomembno je, da otroku pustite, da izrazi svoja čustva. Torej, če se prestraši joka sestrice, ga objemite in mu pustite, da vam pokaže in vam pove kaj čuti. Ko preneha z jokom in ko se pomiri, mu razložite, da s sestrico ni nič narobe, da je nič ne boli in da se ji ni zgodilo nič hudega. Pojasnite mu, da dojenčki jokajo, ker so lačni, da povedo, da so se prebudili in podobno. Nikakor ga ne odpravite z besedami, da naj neha jokati ali da bi bili nanj celo jezni, ker je tako odreagiral oziroma, da bi se mu celo posmehovali. Vsakič, ko se prestraši, ga objemite, potolažite in mu razložite kaj se dogaja. Predlagam vam tudi, da kupite igračko – punčko, ki joka in otroku pokažete kaj lahko stori, da dojenček neha jokati – npr. da mu da stekleničko, ga previje, poboža itd. Ko bo otrok premagal ali vadil premagovanje strahu na lutki, ga lahko poskusite soočiti  s sestrico, da vam jo on pomaga potolažiti, ko ona začne jokati. Lahko jo drži za roko, ko jo dojite, jo poboža, ji maha z ropotuljico … Lahko pogledate tudi kakšno risanko v kateri dojenček joka, preberete kakšno zgodbico ali pa si jo kar izmislite. Pomebno je, da se ob tem z otrokom pogovarjate in poskušate pojasniti tako, da otrok razume, zakaj jokajo dojenčki in kako se jih potolaži, hkrati pa ga poskušate spodujati, da vam pove ali pokaže, kaj ob joku sestrice razmišlja in čuti. Pomembno je tudi, da vi ostanete mirni, ko hčerka zajoka in če se ravno ukvarjate s sinom, da ne vstanete takoj in tečete k hčerki, ampak počakate nekaj časa ter sinu mirno poveste, da je verjetno lačna in ga tudi povabite s sabo k njej, da bosta videla, kako jo lahko potolažita. Ko se bo zgodilo, da bo na jok odreagiral manj burno, mu namenite veliko pozornosti, pohvalite ga in mu čestitajte za pogum. Pokažite mu, da ste ponosni, ker ni takoj ušel iz prostora.
Sicer niste zapisali kako reagira na jok sovrsnikov vrtcu, vendar predvidevam, da mu bodo tam pri premagovanju strahu pomagale vzgojiteljice. Vsekakor pa je potrebno, da jih seznanite z otrokovim strahom, ki ga čuti, ko joka sestrica. Verjamem, da bo sin ob pozitivnih izkušnjah in spodbudah, da se s strahom sooči, tesnobo in neprijetne občutke kmalu premagal

Sodelujoči strokovnjaki:

Prejmite redne uporabne informacije za vašega otroka Brezplačno.

NAPIŠITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here