Z otrokom mama vzpostavi kontakt, s tem ustvari simbiozo, ki jo dojenček potrebuje, saj se je ravno ločil od nje. S tem pa že pridobiva svojo samopodobo, otroku vračajte ljubezen ter čustva.
Tara Henigman v videu pojasni pomen zmožnosti matere vzpostaviti stik z otrokom, saj je to podlaga njegove samopodobe.
Otrok stremi k temu, da vzpostavi nek odnos, ker smo odnosna bitja. Z vzpostavljanjem odnosov se razvijamo skozi vse življenje. Za mamico pa je odnos stvar njenih kapacitet in tega, kar je zmožna dati. V simbiozi je za starša zelo pomembno, da je sposoben vzpostaviti stik z otrokom. Gre za to, kako otroka gledaš, kako se mu nasmeješ nazaj, kaj tvoje oči sporočajo otroku, ko ga imaš v naročju, ko te pokliče in zavriska. Vsak odziv starša je v resnici v vlogi zrcaljenja otroka, kar pomeni, da smo v resnici otrokovo ogledalo in vse kar otrok vidi v nas, verjame, da je njegovo. Smo v zelo odgovorni poziciji odsevati njegovo vsebino in s tem dajemo podlago za njegovo samopodobo.
Strokovnjaki pravijo, da otrok do takrat obstaja samo v maminih očeh. Če mamica ni zmožna odzrcaliti ljubezni, otrok nima izkušnje, da je vreden ljubezni. Otrok nima potrditve, da ima pravico obstajati, da je. Ni toliko pomembno, ali mi to hočemo dati ali ne, temveč, ali smo sploh sposobni dati. To je odgovorna in težka naloga. Če nimaš teh kapacitet, jih ne moreš dati. Ne moreš se iskreno veseliti, če ni veselja v tebi. Ne moreš vračati ljubezni, če je sam nisi dobil. Če starši to začutijo, naj gredo v iskanje odnosov, ki bi jim pomagali to dajati.
