Vzgoja edinčka

1
758
Vzgoja edinca
Vzgoja edinca

Razvoj edinca je v veliki meri odvisen od vzgoje staršev, njegovo vedenje in odzivanje pa je odvisno tudi od tega, s kom je preživel prva leta svojega otroštva.

Psihologi, ki se ukvarjajo z otroško psihologijo, danes ugotavljajo, da so edinci naklonjeni različnim idejam in da imajo radi odgovornost, da so samozavestni, motivirani za uspeh in delovni. Nekatere raziskave so pokazale, da so edinci celo socialno zrelejši in med vrstniki zelo priljubljeni, razlaga Barbara Vajd Ledinek.

Dejstvo je, da je razvoj edinca v največji meri odvisen od vzgoje staršev (in drugih vzgojiteljev). Dr. Ljubica Marjanovič Umek poudarja, da je vedenje in odzivanje edinca odvisno predvsem od tega, s kom je preživel prva leta svojega otroštva; torej, kako je potekala primarna socializacija. Za razvoj socialnih kompetenc edinca ni dobro pretirano vezati nase, ga varovati pred vsemi problemi, mu nikamor ne dovoliti ali biti njegov edini partner pri igri.
Takšen odnos bo spodbujal, da se bo večal njegov egocentrizem, gospodovalnost, nadutost, sebičnost in domišljavost ter da bo znova in znova verjel, da se morajo drugi prilagoditi njemu in da je prav le tako, kot misli on. Hkrati ga bo druženje zgolj z odraslimi osebami vodilo v to, da bo postal čustveno zelo ranljiv.

Za edinca je zato najbolje, da se ga že zelo zgodaj vključi v vrtec, da njegova primarna socializacija dejansko poteka tako v vrtcu med sovrstniki kot doma pri starših. Po tretjem letu starosti je zadnji čas, da se tudi otrok (edinec ali ne), ki sicer ostaja v domačem varstvu, začne družiti s sovrstniki, med katerimi v vrtcu ni razlik, posledično pa edinec nima privilegijev. Tako se nauči, da se prijateljstvo oblikuje le preko prijaznosti in nesebičnosti. Starši mu tega ne morejo razložiti, to mora edinec preprosto sam doživeti v družbi sovrstnikov.

Barbara Vajd Ledinek razlaga, da pozicija edinca ni vedno dobra pozicija. Edinec dobi od staršev veliko dobrega, toda tudi vsa pričakovanja, ambicije in želje staršev, vsi zavestni in nezavedni procesi se akumulirajo v zgolj eno osebo. V družinah z edincem je torej vse dobro in slabo usmerjeno le nanj. Morda pa ravno zato postanejo edinci bolj odgo
vorni in samostojni.smile

Še nekaj značilnosti prvorojencev, drugorojencev in najmlajših otrok, kot jih opredeljujejo psihologi:

  • Prvorojenci so označeni kot naravni voditelji, dobri organizatorji, ki pa jim manjka občutek za soljudi in socialne kompetence nasploh. Prvorojenci so praviloma uspešnejši v življenju in dosegajo višje akademske uspehe, v primerjavi z njihovimi mlajšimi brati in sestrami so izrazito usmerjen
    i v kariero. Hkrati so tudi manj družabni in manj priljubljeni; imajo manj znancev in prijateljev v primerjavi z njihovimi
    sorojenci.
  • Drugorojenci so v primerjavi s prvorojenci bolj družabni in prilagodljivi. Značajsko so umirjeni, ljubeznivi in, kar jim zelo koristi pri navezovanju stikov, so dobri poslušalci.
  • Najmlajši otroci so izrazito ekstrovertirani; brez težav sklepajo stike in radi zabavajo soljudi. So izrazito komunikativni in sociabilni.

Viri: Špeh, N. (2006): Nihče nima idealnega otroštva. O osebnosti, Edinec ni na slabšem.

Sodelujoči strokovnjaki:

Prejmite redne uporabne informacije za vašega otroka Brezplačno.

1 KOMENTAR

  1. Ali se strinjate, da so edinci razvajeni in da edinca ne moreš vzgojiti, da ne bi bil razvajen? Ali še kdpo tu zagovarja, da kljub vsemu, če ima otrok res veliko vsega, to ne pomeni, da bo težko šel čez življenje?

NAPIŠITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here