Vrste porodov

0
2408

Glede na način poroda jih delimo na vaginalne porode (porodi po naravni poti) in porode s carskim rezom (z operacijo).

VAGINALNI POROD

Vaginalni porod je lahko spontani ali inducirani porod. Spontani porod se lahko začne s popadki ali z razpokom plodovih ovojev in z odtekanjem plodovnice. Popadke nosečnica čuti kot otrdevanje trebuha in pritisk navzdol. Popadki postajajo vse bolj močni in trajajo dalj časa. To je prva porodna doba, faza odpiranja materničnega vratu in spuščanja vodilnega plodovega dela (glavica ali ritka) proti porodnem kanalu. Ko se porod začne z razpokom plodovih ovojev, nosečnica lahko opazi različno količino tople, brezbarvne tekočine, ki teče iz nožnice. Običajno se približno 1 uro po razpoku pojavijo tudi popadki. Druga porodna doba je faza iztisa ploda, ko je najbolj pomembno sodelovanje med babico in nosečnico. Babica v tej fazi varuje presredek. Če je otrokova glavica prevelika ali oseba, ki vodi porod (babica/porodničar) oceni, da je tkivo presredka trdo in neelastično, se lahko odloči za epiziotomijo. Epiziotomija je rez, ki se naredi v področju presredka s škarjami z desne ali leve strani od vhoda v nožnico. Naredi se v času, ko vodilni plodov del presredek maksimalno raztegne, zato nosečnice običajno tega ne čutijo. Porod je lahko v glavični vstavi (vodijo ga običajno babice) ali v medenični vstavi (plod se poraja s ritko naprej, vedno ga vodi porodničar). Po rojstvu otroka se porodi posteljica in je to tretja porodna doba. Porodnica ostane nekaj ur v porodni sobi na opazovanju, dokler se maternica ne skrči in krvavitev zmanjša – četrta porodna doba.

Inducirani porod je porod, ki ga sprožijo strokovnjaki zaradi različnih vzrokov:

  • podaljšana nosečnost (po 42. tednu),
  • bolezni nosečnice (zvišan pritisk, diabetes na inzulinu ob porodnem terminu, bolezni ledvic, srca itn.),
  • stanja, ki ogrožajo plod (zastoj plodove rasti, zmanjšana količina plodovnice itn.)
  • stanja, ki ogrožajo nosečnico in otroka (npr. preeklampsija).
Vrste porodov
Vrste porodov

Porod se lahko sproži s posebnimi učinkovinami (prostaglandini) ali s predrtjem plodovih ovojev. Če je maternični vrat nepripravljen za porod (dolg, trd), se porodničar odloči za prostaglandine v obliki tabletk ali gela in jih ustavi v maternični vrat, da le-ta dozori, se zmehča in odpre. V primeru, da je maternični vrat že nekaj centimetrov odprt, porodničar s posebnim instrumentom predre plodove ovoje, nato se običajno pojavijo spontani popadki.

Najbolj pogosti zapleti, ki se lahko pojavijo pri vaginalnem porodu:

  • zastoj poroda (maternični vrat se ne odpira ali se vodilni plodov del (glavica/ritka) ne spušča v porodno pot zaradi velikosti ploda, neučinkovitih popadkov itn.),
  • patološki utripi ploda (prehitro ali prepočasno bitje plodovega srca med porodom),
  • krvavitev (med porodom, v fazi porajanja posteljice ali po rojstvu posteljice).

V drugi porodni dobi oziroma v fazi iztisa/rojstva ploda se porodničar lahko odloči za instrumentalni porod. To je porod, pri katerem se otroka porodi z vakuumom (vakuum ekstrakcija) ali s kleščami. Porodničarji se za takšen porod odločajo, ko je treba otroka takoj poroditi:

  • plodov srčni utrip je počasen,
  • nosečnica nima več moči,
  • če je nosečnica srčna bolnica in ne sme tiščati,
  • krvavitev.

Zapleti, ki se lahko pojavijo po porodu z vakuum ekstrakcijo ali kleščami, so:

  • poškodbe glavice ploda,
  • raztrganine porodne poti,
  • krvavitev.

POROD S CARSKIM REZOM

Carski rez je operacija, pri kateri se naredi prečni rez v spodnjem delu trebuha, nad sramnico in se omogoči prehod v trebušno votlino do maternice. Nato se rez naredi tudi na maternici in se otroka porodi.

Za carski rez se porodničarji odločajo takrat, ko:

  • naraven porod ni mogoč (npr. predležeča posteljica, otrok leži prečno v maternici, medenica ženske je preozka glede na velikost ploda),
  • je ocenjeno tveganje manjše pri carskem rezu kot pri naravnem porodu (npr. v nekaterih primerih porod v medenični vstavi),
  • je zaradi stanja nosečnice ali ploda potrebno, da se otroka porodi takoj.

Carski rez je lahko nujni ali planirani. Naredi se zaradi zdravja ploda, nosečnice ali zaradi obeh. Porod s carskim rezom se zdaj v večini primerov opravi v spinalni anesteziji, kar pomeni, da je pacientka budna, da sliši prvi jok svojega otroka, ob tem pa ne čuti nobenih bolečin. Zapleti pri carskem rezu so redki, lahko se pojavijo med posegom (krvavitev, poškodba sečnega mehurja ali črevesja nosečnice itn.) ali po posegu (krvavitev, vnetje v trebuhu, vnetje sečnega mehurja itn.).

DELI

Sodelujoči strokovnjaki:

Sabina Bušat

asist. Sabrina Bušat

http://www.ginekologija-busat.si/

dr. med. spec. ginekologije in porodništva, Zasebna ginekološka ordinacija Amber

Prejmite redne uporabne informacije za vašega otroka Brezplačno.

NAPIŠITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here