Otroku izmerite temperaturo v mirovanju, vsaj 2 uri po hranjenju, med tem naj ne pije toplih napitkov in naj ne bo pretirano oblečen in pokrit.
Povišana telesna temperatura je obrambni mehanizem telesa, do katerega običajno pride ob okužbi z virusi ali bakterijami. O povišani telesni temperaturi govorimo takrat, ko temperatura, merjena pod pazduho, preseže 37,2 °C, v ušesu 37,5 °C, v ritki (najbolj natančno) nad 38 °C. Otrok ima enega ali več simptomov: je nemiren, razdražljiv, utrujen, zaspan. Ob hitrem porastu temperature ali visoki vročini ga lahko tudi trese mrzlica. Lahko zavrača hranjenje in pitje, ima pordelo kožo, vroče čelo in telo, okončine pa so hladne na otip, utrip srca je povišan, diha hitreje. Lahko se prekomerno poti, je omotičen, šibek, nima želje po igri in toži, da se slabo počuti. Neugodje zaradi vročine se ojača, ko telesna temperatura preseže 38,5 °C.
Pravilno merjenje telesne temperature
Otroku izmerite temperaturo v mirovanju, vsaj 2 uri po hranjenju, med tem naj ne pije toplih napitkov in naj ne bo pretirano oblečen in pokrit. Za merjenje temperature v spanju lahko uporabite elektronski brezkontaktni termometer: otrokovemu čelu se približate na 0,5–3 cm in po pritisku na gumb odčitate temperaturo. Natančno upoštevajte navodila proizvajalca, da bo tako izmerjena temperatura v rangu temperature izmerjene pod pazduho.
Kako in kdaj znižati telesno temperaturo pri otroku
Cilj zniževanja telesne temperature je zmanjšati neugodje. Pri otrocih, občutljivih za nastanek vročinskih krčev, se za zniževanje temperature odločite prej kot običajno. Otroku ponudite dodatno nesladkano ali malo sladkano tekočino sobne temperature. Otroka zračno oblecite in lahko ga pokrijete z lahko oz. tanko odejo/rjuho. Prostor, v katerem se nahaja, večkrat prezračite in skrbite, da je temperatura prostora ustrezna: 20–22 °C. Pripravite mu lahko mlačno kopel: sprva naj ima voda 36–37 °C, nato pa jo znižujte v 5–10 minut do 32 °C. Lahko ga prebrišete z ožeto, vlažno krpo, nato osušite do suhega in položite v posteljo. Pomagajo tudi ovoji okončin z vlažno krpo. Za zniževanje temperature lahko uporabljate tudi zdravila – antipiretike, v skladu z navodili. Po zaužitju prične praviloma temperatura padati po 30–60 minut, najnižja je po 2–3 urah, nato pa po 4–6 urah ponovno poraste, dokler obstaja vzrok, ki je vročino povzročil. Povprečno po antipiretiku temperatura upade za 1–2 °C, kar otroku že predstavlja olajšanje počutja. Antipiretike dajajte v skladu z navodili, kar je odvisno tudi od vrste zdravila.
V kolikor vročina traja več kot 3 dni ali se otrokovo stanje slabša, otrok ne pije dovolj ali se pojavijo dodatni znaki in simptomi, naj otroka pregleda zdravnik. Pri majhnih otrocih pogosteje in tudi hitreje pride do dehidracije, zato velja posebna skrb dodatnemu pitje tekočine.
Miti in resnice o vročini
- Pregrevanje telesa? Strokovnjaki odsvetujejo premagovanje vročine s pregrevanjem telesa, s pitjem velikih količin vročih pijač, čajev z žganjem in zavijanjem v odeje, da se človek preznoji.
- S pitjem hladne vode se bo otrok prehladil. Otroku bo najbolj prijala mlačna pijača, vendar tudi s hladno ni nič narobe, če on tako želi.
- Pri ohlajanju z vodo se otrok ne bo dodatno prehladil in tudi pljučnice ne more dobiti. Po ohlajanju z vodo bodite pozorni na to, da ga boste dobro osušili. Otroka hladimo z mlačno in ne s hladno vodo, saj ga tako lahko podhladimo. Previdnost zlasti velja pri majhnih otrocih.
- Če ima moj otrok vročino, vedno potrebuje antibiotik. Otrok potrebuje zdravljenje z antibiotikom ob bakterijski okužbi, ob virusni pa ne. Predpisal vam ga bo zdravnik. Antibiotika ne začnite dajati otroku po lastni presoji. Antibiotik jemljite skladno z navodili zdravnika.
Viri: Healthline.com, Drmed.org, prim. Rasta Rakar Radešček: Moj otrok ima vročino, Tiskarna Grafex, Ljubljana, 2016.
