Očetje naj bi bolj kot matere imeli pomemben vpliv na razvoj otrokovih spolnih vlog. Že od najbolj zgodnjega obdobja imajo očetje do hčerk drugačen odnos kot do sinov.
Oče je v zgodnejših letih tisti, ki je stik med zunanjim in notranjim svetom družine. Na eni strani jo varuje in ščiti, hkrati pa prinaša zunanji svet in norme, ko otroka uči vstopati v svet z zgledom ali s konkretnimi navodili in vodenjem. Očetje so pri vzgoji večkrat realistični in manj pesimistični in idealistični od mater. S tem predstavljajo ravnovesje in trdnost, kjer je manj strahov in dvomov. Če je oče pri tem trden, odločen, razsoden, se otrok ob tem umiri in lažje išče prave korake v svet. Pri tem se zaveda, da je oče zatočišče, kamor se lahko vedno vrne po podporo. Vzgojo predaja ne le s konkretnimi navodili in vodenjem, ampak tudi z zgledom.
Pri tem je pomembno, da si oče dovoli ob otroku zdržati tudi takrat, ko je morda sam negotov in ne ve, kaj reči otroku. Pomembno je, da v takih trenutkih ne odide in prepusti komunikacije in vzgoje samo materi. Ko je otrok obvladljiv in uspešen, očetu običajno ni težko pokazati, da otroka občuduje in je nanj ponosen. Dobro je, da oče zna otroka pohvaliti in mu povedati, da je nanj ponosen, ko opazi, da otroku nekaj uspe. Beseda BRAVO je pri tem univerzalna. Ko otrok potrebuje vodenje in meje, je prav, da mu te postavi na trden, ne pa na pretrd način. Tudi v takih trenutkih mora otrok čutiti, da ga ima oče rad in ga ne obsoja tudi, če otrok naredi kakšno napako. Oče mora paziti, da »graja« napake, ne otroka. Pri tem je potrebno, da ima sebe toliko pod kontrolo in to pove na miren in suveren način.
Vzpostavljanje stika z otrokom
Pomembno je, da se oče vključuje v aktivnosti z otrokom, sodeluje pri skupnih dejavnostih, ga neguje, mu daje priložnosti, spodbuja iniciativo in raznolikost in se z njim igra. Ne govorimo le o fizični prisotnosti očeta, ampak tudi o njegovi čustveni prisotnosti: kako pokaže naklonjenost v trenutkih, ki jih aktivno preživi z otrokom. Oče je ključen člen v skrbni in senzitivni vzgoji otroka. Neposreden vpliv ima ob negi in kasneje pri reševanju skupnih problemov. Pomembni vidiki očetovstva preko katerih se vrši razvoj otroka so tudi očetovska skrb, toplina, podpora, tolažba, naklonjenost. Vpliva na tvorjenje in razvoj odnosov z ljudmi, s katerimi se otrok sreča v otroštvu in postavi temelje za partnerske odnose v odraslosti. Otrok druge ljudi vidi v takšni luči kot nanje gleda oče.
Razvoj otrokove samopodobe
Oče kaže smernice za prave oblike vedenja ter ustvarja področje zaupanja in zanesljivosti. Njegovo vedenje in vedenje do matere je za otroka najočitnejši kažipot za življenje. Pomembno je, da ga otrok prepozna kot nekoga, ki ga lahko spoštuje, ne pa prezira. Njegovo obnašanje ima vpliv na kasnejši razvoj motenj vedenja: zlorabo drog in alkohola, depresijo, vedenjske probleme otrok (agresija).
Očetje naj bi bolj kot matere imeli pomemben vpliv na razvoj otrokovih spolnih vlog. Že od najbolj zgodnjega obdobja imajo očetje do hčerk drugačen odnos kot do sinov. Glede na spol se kasneje razlikuje tudi igra: z dečki je več fizične aktivnosti, z deklicami pa več besedne izmenjave.
Razlika v razvoju naj bi temeljila na drugačnem razvoju možganov. Pri deklicah se na začetku intenzivneje razvije desna hemisfera, da že kot dojenček aktivira v starših drugačne načine interakcije kot, če bi bila fantek.
1. Razvoj sinove samopodobe
Oče ima pri sinovih pomemben vpliv na razvoj samospoštovanja. Pri vzgoji sinov se večkrat postavi vprašanje, ali sin odrašča v očetovi senci, ko mu sledi, opazuje in se od njega direktno uči, kako živeti naprej kot fant in moški. Sin se mora ob očetu počutiti sprejetega in prejeti njegovo potrditev. Pogosto posnema njegovo obnašanje. Očetove potrditve in ponos na prve korake so temelj za izgradnjo trdne moške notranjosti in zaupanja vase. Njegov zgled predstavlja temelje za sposobnost vstopanja v partnerske odnose. Otroci imajo tudi manj težav pri obnašanju. Če sin tega občutka od očeta ne dobi, bo v sebi vedno dvomil vase. Ob odsotnosti očeta se dečki zgledujejo po drugih moških, ki jih srečajo v svoji okolici, ki pa lahko podajo negativen zgled.
2. Razvoj hčerkine samopodobe
Oče deklic ne more naučiti kako biti ženska, lahko pa je zanje najpomembnejši moški v življenju, ki ji pokaže vrednote, moč, vero vase, jo varuje in vodi ter s tem vpliva na izbiro partnerja v odraslosti. V odnosu do mame izkazuje, kakšen je dober odnos do ženske. Če je oče nežen in ljubeč, je večja verjetnost, da bo hčerka kasneje v življenju iskala partnerja s podobnimi lastnostmi. Ob njegovi prisotnosti se oblikuje dekličina samozavest in pozitivna samopodoba. Prav je, da si vzame čas za hčerko: za poslušanje, pokaže interes za njene hobije in pokaže razumevanje do izraženih čustev. Tako vzgajane deklice so bolj uspešne v šoli, dosegajo več točk pri psiholoških testih in poklicni karieri ter znajo bolje obvladovati stresne situacije. Če je oče ljubeč in pozoren, je večja verjetnost, da bo hčerka odrasla v uspešnejšo in pametnejšo osebnost, bo manj anksiozna, verjetnost, da bi zavila na stran pota, pa minimalna. Če potrditve in občutka ponosa od očeta ne prejme, lahko ostaja v njej praznina, hrepenenje, pogrešanje, včasih občutek zavrženosti, zaradi česar lahko stopi v patološke odnose, ki jih ne bo prekinila, saj ji zagotavljajo pripadnost in vrednost.
Viri: https://www.researchgate.net, https://childcrisisaz.org, https://www.pediatricsoffranklin.com, https://www.fatherly.com/health-science.
