Otrok je izjemno odprt in dojemljiv za raznovrstne zvoke. Naravno mu je dano, da prepozna lepoto v glasbi ali doživlja potrebo po tišini, da v njej napaja lastno zvočno ustvarjalnost.
Z akustičnimi vzpodbudami, lahko vplivate na motorični, kognitivni, čustveni in socialni razvoj otroka. Vibracije zvoka na zarodek vplivajo že od spočetja naprej, uho pa se razvije okrog 18. tedna nosečnosti. Harmonija glasbe ustvari harmonijo v telesu, disharmonija ravno obratno.
Glasba v nosečnosti
Za nosečniško blagostanje poslušajte glasbo, ki v vas vzbuja pozitivno razpoloženje. Med prepevanjem nosečnica ustvari čustveno vez z zarodkom. Večerna rutina poslušanja sprostitvene glasbe v zadnjem trimesečju pripravi mamico na obdobje po rojstvu, ko jo bo ta ista glasba umirjala in pomagala pri uspavanju dojenčka. Glasnost naj bo sobne jakosti, odsvetovana so večja dinamična nihanja od popolnoma tihe k zelo glasni glasbi.
Področja vpliva na otrokov razvoj
- S pomočjo glasbenih dejavnosti lahko otroke spodbujate k razvoju grobe in fine motorike. Glasba predstavlja motivacijo za gibanje-ples, saj tako lažje osvojijo tekoče ali taktne gibe.
- Na področju miselnega razvoja spodbuja osredotočenost, hkrati je mnemotehnično sredstvo za lažje pomnjenje.
- Otrok spontano preko pesmic osvaja nove besede in besedne zveze.
- Na nivoju čustvenega razvoja lahko glasba prispeva k uravnavanju čustev. Glasbo uporabite kot orodje; če želite otroka umiriti predvajajte tišjo, za spodbudo k aktivnosti živahnejšo glasbo.
- Glasba spodbuja socializacijo, saj se v skupini otroci učijo medsebojnega sodelovanja, usklajevanja, prilagajanja in sozvenenja.
- Zgodnje srečevanje z glasbo spodbuja tudi razvoj glasbenega talenta. Od spodbud okolja je odvisno kako bo otrok svoj potencial razvil. Do 2. leta lahko s pomočjo ustreznih tehnik pripomorete k razvoju posluha (z otrokom v naročju igrajte klaviaturo in mrmrajte melodijo, predvajajte mu čim več klasične glasbe, predvsem baročne, ki ima podobna valovanja alfa valovom v možganih, predvajajte mu zvoke različnih inštrumentov, katerih posnetke najdete na spletu).
Vrste glasbe
Otrok je v predšolskem obdobju izjemno odprt in dojemljiv za raznovrstne zvoke. Naravno mu je dano, da prepozna lepoto v glasbi in ima potrebo po doživljanju lepote tišine, da v njej napaja lastno zvočno ustvarjalnost. Klasična glasba blagodejno vpliva na razvoj zato, ker je umirjena in v harmoniji, tako kot narava. Izberite primerne pesmice s prilagojeno vsebino, glasovnim obsegom, ki je primeren otrokovemu glasu in jih prepevajte skupaj z njim. Vključite tudi ljudske pesmi in spodbujajte, da si otrok sam izmišljuje besedilo. Učite ga otroških pesmic, preko katerih se bo otrok učil novih besed. Izmislite si koreografijo in vadite nove gibe. Prepevate lahko tudi pesmice v tujih jezikih, tako si bo otrok lažje zapomnil besede in stavčne strukture tujega jezika.
Otrok naj ima prostor za ustvarjanje
Otrok v predšolskem obdobju potrebuje veliko časa zase, v katerem razvija svojo ustvarjalnost in domišljijo, da kasneje prepozna, kaj ga zanima. Z otrokom veliko prepevajte in ob tem plešite. Skupaj se udeležite klasičnih koncertov, ki so prilagojeni otrokom. V starosti 5 ali 6 let ga lahko vpišete v glasbeno šolo, na glasbene urice, v kolikor za to pokaže interes. Takrat imajo dovolj velike roke, da oprimejo inštrument, nosijo harmoniko, dosežejo oktavo na klavirju in imajo že toliko razvita pljuča, da lahko pihajo v flavto. Obenem začenjajo razumeti pomen glasbe.
Viri: https://raisingchildren.net.au, www.figur8.net, https://www.creativesoulmusic.com.
