Otrok z ustreznimi gibalnimi/športnimi dejavnostmi ne razvija le gibalnih sposobnosti, temveč ohranja in krepi svoje zdravje, gradi stike z ljudmi ter tako napreduje tudi na spoznavnem, socialnem in čustvenem področju.
Pomembno je, da otrok v predšolskem obdobju pridobi čim bolj pestro in široko paleto gibalnih izkušenj, ki so osnova kasnejšim zahtevnejšim gibalnim vzorcem. Kar je zamujeno v najzgodnejšem razvojnem obdobju, je kasneje težko nadoknaditi. Ta temelj naj bo kakovostno zgrajen, saj pomembno vpliva na otrokov celostni razvoj.
Pred vključitvijo otroka v določeno športno dejavnost je potrebno preveriti strokovnost izvajalcev ter primernost športne tehnologije (športna igrala, pripomočki), ki mora ustrezati otrokovi razvojni stopnji. Starši bi se morali ob izbiri ponudnika vadbe za otroka dobro pozanimati, kdo in kako jo vodi, saj to lahko pomembno vpliva na otrokov razvoj in tudi na njegov odnos do športa v kasnejših letih.
Otroka lahko vključite v organizirano športno dejavnost že v prvem letu starosti
Najpogostejši začetek vključevanja otrok v organizirane športne vadbe je pri dveh ali treh letih starosti, saj je otrok takrat že nekoliko bolj samostojen, lažje razume navodila, poleg tega pa so takrat njegove govorne sposobnosti že toliko razvite, da je sposoben z besedami izraziti svoje želje in občutke. Vendar je takrat otrok še zelo navezan na starše, zato je pomembno, da ste vadbo čim bolj aktivno vključeni, saj je otrok v navzočnosti enega od staršev veliko bolj sproščen, počuti se varnega, poleg tega pa vaditelj lahko izvaja mnoge dejavnosti, ki jih sicer ne bi uspel. Od tretjega oziroma četrtega leta lahko otroka že vključite v samostojno splošno športno vadbo, ki naj temelji na naravnih oblikah gibanja, kot so tek, lazenje, plazenje, plezanje, skoki, poskoki, na razvoju otrokovih gibalnih sposobnosti, kot so koordinacija gibanja, ravnotežje, moč, hitrost, gibljivost in natančnost. V predšolskem obdobju sta v ospredju predvsem koordinacija gibanja in ravnotežje. Nerazviti ali slabo razviti sposobnosti sta pri otroku do približno petega leta starosti pomembna dejavnika, ki preprečujeta hitrejše usvajanje enostavnih, še posebej pa sestavljenih (koordinacijsko zahtevnejših) gibanj (vožnja s kolesom, drsanje, kotalkanje, smučanje itd.). Zato otroku omogočite pogosto izvajanje gibalnih nalog, ki pospešujejo razvoj teh gibalnih sposobnosti.
Specializacija v določen šport in tekmovalnost
Zgodnjo specializacija je lahko za otrokov razvoj včasih vprašljiva, zlasti če se ne upošteva dejstva, da naj bi šport vsaj do osmega leta temeljil na igri, med katero naj bi otrok usvojil raznovrstne gibalne izkušnje. Živčni sistem otroka namreč še ni dozorel za bolj zapletene in zahtevne gibe; otroci so šele takrat sposobni večjih psihičnih in telesnih obremenitev. V specializacijo za posamezno panogo so se zaradi akumuliranega znanja in ustrezno diferencirane motorike praviloma sposobni usmeriti po 6. letu starosti, pri nekaterih športih tudi že nekoliko prej, vendar pa prezgodnja specializacija in spodbujanje tekmovalnosti škodujeta otrokovemu telesnemu, čustvenemu in socialnemu razvoju. Zaželeno pa je, da se tudi predšolski otroci skozi igro seznanjajo z osnovnimi elementi različnih športov, vendar z ustreznimi športnimi pripomočki, ki so prilagojeni njihovi razvojni stopnji.
Kateri šport izbrati
Priporočljivi so vsi športi, vendar je treba biti zlasti pri tistih, ki zahtevajo nekoliko bolj zgodnji začetek, zelo pazljiv. Predvsem gre za športe, kot so plavanje, športna in ritmična gimnastika, umetnostno drsanje …, ki vključujejo visoko specializirana in specifična gibanja, za osvojitev katerih potrebujete nekoliko več časa. Pri teh športih si je potrebno prizadevati za čim večjo raznolikost in širino, kar spodbuja celostni razvoj otroka in njegovo motivacijo. Nič ni narobe, če otrok preizkusi različne športe, preden najde tistega, ki je zanj pravi in ki ga bo obiskoval z velikim veseljem. Športna dejavnost mora pri otroku v predšolskem obdobju spodbujati veselje in pozitivna čustva. Otroku tako omogoča sprostitev, spodbuja gradnjo samospoštovanja in pozitivne samopodobe ter pomaga pri socializaciji in oblikovanju dejavnega odnosa do samega sebe in sveta. Še kako pomembno pa je dejstvo, da aktiven otrok ponavadi postane aktiven odrasel človek.
