Vitamin D je izjema med vitamini, saj ga lahko človeško telo tvori samo, s pomočjo izpostavljenosti kože sončnim žarkom (UVB sevanju). Kljub tej edinstveni lastnosti pa pomanjkanje vitamina D ostaja zelo razširjeno.
Vloga vitamina D v telesu
Vitamin D ima v telesu več pomembnih fizioloških vlog. Nepogrešljiv je pri uravnavanju presnove kalcija in fosforja, s čimer pomembno prispeva k razvoju ter ohranjanju zdravih kosti in zob. Poleg tega sodeluje pri delovanju imunskega sistema, kjer prispeva k obrambi pred okužbami. Dolgotrajno pomanjkanje vitamina D lahko pri otrocih povzroči rahitis, pri odraslih pa vodi v osteomalacijo oziroma mehčanje kosti. Pomanjkanje vitamina D se vse pogosteje povezuje s povečanim tveganjem za pojav kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen tipa 2 ter nekatera rakava obolenja.
Zaradi številnih dokazov o njegovi vlogi pri ohranjanju zdravja je skrb za ustrezno preskrbljenost z vitaminom D pomemben del javnozdravstvenih priporočil, še posebej pri ranljivih skupinah in že v najzgodnejših obdobjih življenja, ki so objavljena na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Kako lahko naravno dosežemo ustrezno raven vitamina D
Človeško telo vitamin D sintetizira samo, pri čemer je ključna zadostna izpostavljenost kože sončnemu UVB sevanju. Vendar so za učinkovito sintezo potrebni ustrezni pogoji, ki so v Sloveniji izpolnjeni predvsem v poletnih mesecih, ko je sonce dovolj visoko na nebu in je intenziteta UVB žarkov zadostna. V obdobju od aprila do oktobra lahko zadostno količino vitamina D načeloma dosežemo že z redno, zmerno izpostavljenostjo kože sončni svetlobi – na primer s približno 10 minutnim sprehodom, pri katerem so izpostavljeni obraz in roke v kratkih rokavih. V hladnejših mesecih, zlasti od oktobra do marca, zaradi geografske lege Slovenije sončno sevanje nima dovolj moči za tvorbo vitamina D v koži, pa čeprav smo lahko izpostavljeni močnemu soncu, ki nas lahko celo opeče.
Zaradi navedenega je pomanjkanje vitamina D v Sloveniji zelo pogosto, predvsem v zimskem obdobju. V tem času je v Sloveniji nezadostno preskrbljenih z vitaminom D približno 80 % odraslih. Tudi v poletnih mesecih četrtina prebivalstva ostaja nezadostno preskrbljenih z vitaminom D.
Ko tvorba vitamina D v koži ni mogoča, postanejo prehranski viri še posebej pomembni. Naravno se vitamin D v večjih količinah nahaja predvsem v mastnih morskih ribah (npr. losos, sardine, skuše), ribjem olju, jetrih in jajčnem rumenjaku. Vendar so z izjemo ribjega olja in morskih rib vsebnosti v večini živil razmeroma nizke. Dodatno so z vitaminom D pogosto obogatena nekatera živila, kot so mleko, jogurti, rastlinski napitki in žitni izdelki. Kljub temu običajna prehrana praviloma ne zadošča za dosego priporočenega dnevnega vnosa vitamina D, kar je še posebej izrazito v zimskih mesecih. Več o prehrani in vitaminu D na nacionalnem portalu www.prehrana.si.
Vitamin D, kot prehransko dopolnilo
Nacionalni inštitut za javno zdraje priporoča dodajanje vitamina D v obliki prehranskih dopolnil. Priporočeni dnevni vnos za dojenčke do prvega leta starosti znaša 400 mednarodnih enot (ME) oz. 20 µg vitamina D na dan, za otroke od enega leta naprej, mladostnike, odrasle, nosečnice, doječe matere in starejše odrasle znaša 800 ME, kar ustreza 20 µg vitamina D na dan. Povečane potrebe po dodatnem vnosu imajo starejši odrasli, ne le pozimi, temveč pogosto tudi v poletnih mesecih, saj se s staranjem sposobnost kože za tvorbo vitamina D zmanjšuje. Prav tako se višji odmerki – pogosto skoraj dvakratni – priporočajo osebam s prekomerno telesno maso. Po presoji zdravnika so lahko terapevtske doze vitamina D tudi višje.
Pozor: Prehranska dopolnila niso zdravila! Prehranska dopolnila so živila, namenjena dopolnjevanju prehrane in niso nadomestilo za uravnotežen način prehranjevanja. Več o pasteh prehranskih dopolnil si preberite v informativni knjižici »Prehranska dopolnila – napotki«, ki so jo pripravili na Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije.
Vitamin D vam zdravnik lahko predpiše na recept v sledečih primerih
- preprečevanje in zdravljenje osteopenije in rahitisa pri otrocih v prvem letu starosti, do 18. leta starosti pa le tistim z dejavniki tveganja, kot npr. otroci s kroničnimi boleznimi, ki so redno obravnavani pri subspecialistih, otroci, ki so predebeli (+ 2 standardna odklona od idealne telesne mase za starost in spol) in otroci s temno poltjo. Pediater na primarni ravni presodi in predpiše recept za vitamin D do 18. leta starosti.
- nadomeščanje vitamina D pri osteopeniji in osteoporozi,
- zdravljenje kronične ledvične bolezni, ledvične osteodistrofije, hipoparatiroidizma in hipofosfatemičnega rahitisa,
- malabsorbcijo in druge motnje, ki povzročajo pomanjkanje vitamina D,
- dolgotrajno zdravljenje s sistemskimi glukokortikoidi,
- nadomeščanje vitamina D pri zdravljenju kostnih zasevkov,
- nadomeščanje vitamina D osebam, ki zaradi zdravstvenih razlogov pretežno bivajo v zaprtih prostorih in so visoko ogroženi za hudo pomanjkanje vitamina D.
Kratkotrajnega pomanjkanja vitamina D večinoma ne moremo prepoznati, saj so začetni simptomi nespecifični in pogosto neopazni. Ker pa vemo, da ima večina ljudi, zlasti pozimi, nezadostno raven tega vitamina, se priporočeno dodajanje izvaja preventivno, brez nujne potrebe po laboratorijskem testiranju. V kolikor laboratorijsko določimo nivo vitamina D v krvi naj bo koncentracija vsaj 75 nmol/L oz. nad 30 µg/L.
Zagotavljanje ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D je še posebej pomembno v občutljivih življenjskih obdobjih, kot so nosečnost, dojenje in zgodnje otroštvo, saj ima vitamin D ključno vlogo pri razvoju kosti, zob in normalnem delovanju imunskega sistema.
Vir: www.cbz.si
