Otroci naj tudi v jeseni, ko so dnevi krajši, dnevno hodijo na svež zrak. Na eni strani to omogoča gibanje na prostem in razigranost, na drugi strani pa telo tvori okoli 80 % pomembnega vitamina D pod vplivom UV sevanja. Le majhen del tega je na voljo s prehrano, ker je zelo malo živil, ki bi vsebovala veliko vitamina D. Čeprav telo lahko shrani vitamin D v mišicah in maščobnem tkivu, so rezerve, ki se naberejo v pomladi in poletju, izčrpane v nekaj mesecih. Dovolj je, če je otrok dnevno na prostem 10 do 15 minut. Živila, ki vsebujejo večje količine vitamina D pa so mastne ribe, kot so losos, slanik, skuša ali tuna, avokado, gobe in mleko.
Njegova naloga v telesu
Vitamin D uravnava presnovo in zagotavlja, da se razvije zdravo, stabilno okostje in močne mišice. Prav tako krepi imunski sistem, znižuje krvni tlak, ščiti pred nalezljivimi in avtoimunskimi boleznimi, kot sta sladkorna bolezen ali multipla skleroza, in ima splošno pozitiven učinek na srčno-žilni sistem. Pomanjkanje vitamina D lahko ima posledice. Pri dojenčkih pomanjkanje povzroča rahitis, kasneje pa mišično šibkost in bolezni srca in ožilja. Poleg tega je imunski sistem oslabljen zaradi pomanjkanja vitamina D.
Dodatek vitamina D v prvem letu življenja
Na splošno naj bi dojenčkom dodajali vitamin D za preprečevanje rahitisa, najbolje pa je, da mu ga za zdravo rast kosti dodajate tudi v drugem letu.
Vir: Baby
