Vidiki starševstva v prvih petih letih življenja otroka

0
1325
Vidiki starševstva
Vidiki starševstva

Različni vidiki starševstva kažejo na razlikovanje v prepričanju mame in očeta kateri trenutek je usoden za otrokov razvoj in razmišljanje o vplivih.

Običajno se otrok rodi v družino, kjer ga vsi težko pričakujemo in v tem težkem pričakovanju si starši že ustvarimo podobo, kako bo, ko ga bomo prinesli v dom, kako bomo skrbeli zanj, kako… V resnici pa si dejanskega stanja ne moremo predstavljati, dokler se ne zgodi.

Res je pravljično in lepo. Ko smo sanjarili o tem pa smo vseeno pozabili na naše potrebe v obdobju, ko smo bili še v dvoje:

  • Lahko smo šli kamorkoli in kadarkoli.
  • Jedli smo kadarkoli in karkoli.
  • Za partnerja smo si lahko vzeli veliko časa.
  • Zvečer v kino? Zakaj pa ne.
  • Čas zase se je vedno lahko našel.
  • Zadovoljevali smo svoje potrebe, kot so prosti čas, rekreacija, druženje s prijatelji…

Nato se rodi otrok in njegove potrebe so tudi jasne:

  • Z njim ne moremo kamorkoli in kadarkoli.
  • Otrok mora jesti, ko je lačen in ne karkoli.
  • Časa za partnerja je vse manj, smo mrtvo utrujeni, ker nas malček potrebuje večino dneva. Skrbimo zanj, ga hranimo, previjamo, se z njim pogovarjamo, ga peljemo na svež zrak, ker vse to zares nujno potrebuje.
  • Čas zase? Kaj je to?
  • Prosti čas, prijatelji, rekreacija se zdijo kot dodatno breme…

Naše potrebe se zelo razlikujejo od otrokovih in prav tako navade, od časa, ko smo bili še sami… Kako to uskladiti, kako nekaj spremeniti, kako se dogovoriti s partnerjem, kaj narediti, da bosta v proces vzgoje in odraščanja vključena oba?

Poleg vseh vlog, ki sva jih imela prej, sva zdaj še mama in oče? Če so bile prej najine aktivnosti v prostem času šport, druženje in sodelovanje v prostovoljnih društvih, se morava zdaj temu prilagoditi.

Velikokrat je kar samoumevno, da bo večino časa z otrokom mama, ki ga doji in v sebi nosimo prastari vzorec, da mama tudi najbolje ve, kaj otrok potrebuje. Ob takih prepričanjih se očetje počutijo nekoristne in si najdejo izhode drugje ali kar v starih zaposlitvah, ki so bile prej konjiček, zdaj pa postanejo izhod – umik iz situacije, ki je ne zmorem ali ne znam.

Rešitev je v tem, da se partnerja dogovorita, katere spremembe bo naredil kdo od njiju in se tega držita. Če v paru ni iskrenega dogovora in se eden počuti kot žrtev, ustvarimo idealno polje za konflikte, nerazumevanja, umikanja…

Primer dogovora je lahko nočno vstajanje in hranjenje otroka. Lahko otroka iz postelje dvigne oče in ga prinese materi v posteljo, da ga nahrani, nato ga lahko oče nese nazaj v otrokovo ležišče in ga uspava. Z novorojenčkom je mnogo opravil, ki so povezana z nego. Kdo bo tolažil otroka, ko ima krče, kdo ga bo nahranil ob določenih urah, kdo ga bo uspaval, kdo ga pelje na sprehod, kdo ga previje, kdo je preprosto z njim…? Vsa ta opravila so priložnost za dogovor, ki ga vsak par naredi glede na svoje druge obveznosti in časovne možnosti. Pomembno je, da gre za dogovor in za definiranje vloge in vključe

Stik dojenčka in matere
Stik dojenčka in matere

nosti obeh, saj je to edini način, da se kdo ne počiti izključenega.

Ko otrok odrašča, prihajajo nove odgovornosti za nas starše, kjer se vidiki starševstva lahko razlikujejo:

  • Kdaj otroka lahko damo spat v svojo sobo?
  • Koliko časa bomo dojili?
  • Kaj sme in česa ne – kako in kdaj bomo postavili meje?
  • Ali ga bomo pustili samega v varstvo k babici?
  • Ali otrok rabi red ali je vseeno kdaj vstaja in kdaj zaspi?
  • Kakšen imamo odnos do jeze, trme, joka. Ali to dopuščamo? Ali nas to frustrira?

Pogosto se dogaja, da imata partnerja različna mnenja o načinu vzgajanja, saj tudi sama izhajata iz različnih družin, z različnimi prepričanji. Lahko se zgodi, da ima mama prepričanje, da se otrok že lahko oblači sam, ker se zna, očetu pa je lažje, da ga obleče on, ker je tako hitreje? Mama s tem meni, da oče krši dogovor o doslednosti; oče pa, da je ona komplicira in da ga ne razume. To je zaplet, ki lahko povzroči hud prepad in umik enega od partnerjev, v smislu: »Pa vzgajaj sama, saj ti najbolje znaš!«

Reševanje različnih prepričanj, ki izhajajo iz različnih vzgojnih vzorcev, s katerimi smo zapustili svoje primarne družine, zahteva veliko empatije in sposobnosti vživljanja v svet drugega. (Treningi Modri ključ so namenjeni prav temu). Vsako prepričanje ima za njegovega lastnika velik smisel. Tudi odločitve, ki jih sprejemamo ob vzgoji otroka imajo v našem svetu velik smisel, zlasti, ko gre za močna čustva. Lahko nas je strah za otrokovo zdravje, lahko tiči nekje strah pred nezdravim vplivom drugih, veliko imamo domnev o tem, kaj vse lahko otroku škodi, veliko je tudi vzgojnih nasvetov v literaturi in internetu, ki si nasprotujejo. Pri vsej tej zmešnjavi informacij, je lažje, če najdemo svoj smisel in če par skupaj ustvari novi smisel v ravnanjih, s katerimi sta v stiku z otrokom.

Zadovoljevanje otrokovih potreb je priložnost za učenje veščin, ki jih bo otrok potreboval v življenju. Način samostojnosti, način zaupanja vase, način radovednosti in druge poteze se oblikujejo kot izkušnje skozi več razvojnih obdobij. Enako je s spoštovanjem pravil, avtoritete, meja, vzgajanje delovnih navad. Pa z iskrenostjo, sočutjem, sposobnostjo empatije do drugih in vsemi pomembnimi lastnostmi.

V preglednicah so navedene nekatere ključne potrebe, ki so značilne za določeno razvojno obdobje in veščine ali psihične poteze, ki se ob tem oblikujejo. Vloga staršev je v tem, da se uskladita okoli učenja veščin, da se zavedata svojega vpliva in svojih prispevkov pri učenju, da se zavedata lastnih vzorcev in izkušenj, ko sta se sama naučila določene veščine – ter presodita, kateri načini bodo obveljali v načinu novega družinskega sistema.

Drugo leto

Otrokove potrebe (Veščine za življenje)

  • Prehod od oralne v analno fazo. Otrokova osredotočenost na doživljanje in odnose se več ne nanaša le na doživetja ugodja preko hranjenja in ustnic, pozornost je namenjena tudi funkciji izločanja. Potrebe so povezane z obvladovanjem funkcij zadržati zase, pomembna pa je tudi potreba po posedovanju. S tem se otrok uči uveljavljanja svoje volje in ubogljivosti. Učenje socializacije in kulture.
  • Uveljavljanje, preskušanje naučenega, govorni razvoj. Učenje samostojnosti in samokontrole. Kontrola agresivnih teženj, uveljavljanje in iti naprej.
  • Uživanje v kontrastih. Fleksibilnost razumevanja in mišljenja.

Opomba k vlogi očeta: Tudi pri povečani pozornosti matere za otroka, lahko oče ohrani svoj položaj in svoj delež pozornosti, je stalnica zavedanja odnosa. Oče je pomemben pri otrokovem telesnem, mišičnem razvoju, ker se z očetom otroci igrajo predvsem gibalne igre.

Tretje leto

Otrokove potrebe (Veščine za življenje)

  • Obdobje trme. Ob stabilnosti odnosov otrok razvije avtonomijo kot podlago navezovanja odnosov z zunanjim svetom in podlago za socializacijo. Znaki identitete, odločnost, upornost.
  • Boj za samostojnost. Raziskovanje ni nevarno. Podlaga samostojnosti, kjer je varno eksperimentirati izven materinega naročja.
  • Razvoj telesnih spretnosti. Zaupanje vase. Odnos do lastnega telesa (zaupanje v lastno moč in zmožnosti).
  • Miselni razvoj. Predelovanje problemov v mislih. Predvidevanje.

Četrto leto

Otrokove potrebe (Veščine za življenje)

  • Cvetoč razvoj jezika, »zakajček«. Komunikacija. Zaupanje v moč odgovora. Zaupanje v iskrenost. Radovednost.
  • Prepoznavanje lastnih potez osebnosti, stisk in zanimanje zanje. Prepoznavanje narave stisk, predelovanje, reševanje konfliktov.
  • Raziskovanje razlik med spoloma. Model varnega partnerstva. Spolna identiteta. Vzorci spolnih vlog.
  • Raziskovanje in izražanje sebe. Kreativnost. Zaupanje v sebe. Samozavest. Izražanje sebe. Sprejemanje svojih lastnosti in zavedanje svojih potencialov. Samoiniciativnost.

Peto leto

Otrokove potrebe (Veščine za življenje)

  • Raziskovanje lastnega telesa. Nastavki za zmožnost doživljanja erotike in seksualnosti. Odnos do telesa.
  • Doživljanje, da sem ljubezni vreden. Sposobnost navezovanja. Zaupanje vase. Zavedanje lastne vrednosti.
  • Raziskovanje družbenih razlik (odrasli in otroci). Sprejemanje razlik, strpnost.

Otroka v prvih petih letih lahko naučimo tudi:

  • Upoštevanja pravil (koliko velja naša beseda).
  • Iskrenosti.
  • Doslednosti.
  • Spoštovanja.
  • Zaupanja.
  • Občutka za čas, občutka za potrpežljivost, odlog zadovoljitve ugodja.
  • Samostojnosti v vsakdanjih opravilih.
  • Delovnih navad v okviru svojih zmožnosti (odnos do reda in čistoče)

Ob teh veščinah bo otrok postal samozavesten, ne bo imel večjih težav z delom v šoli in navezovanjem stikov. Počasi se bo naučil tudi presoditi, katero okolje je tisto, iz katerega je bolje, da se umakne.

Straši se velikokrat sprašujemo ali vzgajamo prav ali narobe. To je vprašanje, ki nima pravilnega oz. enoznačnega odgovora.

Mladi starši so lahko ob vseh informacijah polni dvomov in strahov. Otrok lahko postane razlog in polje bojev med staršema, kdo ima bolj prav, kdo bolje skrbi za otroka. Prepričanje, da je vsak trenutek usoden za otrokov razvoj, razmišljanje o možnih škodljivih vplivih, je prej ovira kot pripomoček. Pri tem je v veliko večjo pomoč, če starša dosežeta kompromis, če imata izkušene prijatelje, s katerimi lahko izmenjata izkušnje in si širita polje možnosti, kako ravnati v določenih situacijah, ko sta v dilemi. Zavedati se moramo, da ne moremo biti idealni starši kot od nas pričakujejo vzgojni priročniki. Smo najboljši starši v okviru svojih zmožnosti in kapacitet. Gotovo obstajajo nekatere praktične rešitve, nekateri načini vedenja in vzorci, ki so lahko bolj učinkoviti ali bolj ekonomični. Vsekakor je temeljni vzorec partnerskega odnosa in podlaga za dogovarjanje v vseh naslednjih razvojnih obdobjih, ki vsako prinese spet nova vprašanja in nove vzgojne dileme, kako se partnerja zavedata svojih prepričanj in vzorcev.

Sodelujoči strokovnjaki:

Prejmite redne uporabne informacije za vašega otroka Brezplačno.

NAPIŠITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here