Varna uporaba digitalnih tehnologij

0
679
Uporaba digitalnih tehnologij
Uporaba digitalnih tehnologij

Pred tretjim letom naj otrok nima stika z digitalno tehnologijo. Po tem pa omejeno ob prisotnosti staršev, s tem pa se bo tudi učil in razvijal spretnosti. Z starejšim otrokom se je treba pogovarjati o varni uporabi digitalnih tehnologij, bontonu na spletu in skleniti dogovor o pravilih uporabe. Po drugi strani pa je ključen tudi zgled staršev.

Mejnik za uporabo spleta je 3. leto

Otroci do 2. oz. 3. leta potrebujejo pristen oseben odnos s starši, zato v tem času uporaba spleta ni priporočljiva. Po 3. letu pa otrok ob prisotnosti staršev lahko že uporablja spletne aplikacije, namenjene učenju in razvijanju spretnosti, npr. fine motorike, učenja črk, številk.

Za krajšo samostojno uporabo, ob predhodni odobritvi in nadzoru starša, je otrok zrel po 9. letu. Z otrokom se je treba pogovarjati o varnosti, bontonu na spletu in skleniti dogovor o pravilih. Po drugi strani pa je ključen tudi zgled staršev, ki naj bodo pozorni, kako uporabljajo naprave, in, ali sledijo družinskim pravilom uporabe naprav.

NASVET: Naprava naj ne nastopa v funkciji varuške. Uporaba interneta, računalniških igric naj ne bo nagrada za ustrezno vedenje. V otroški sobi naj ne bo naprav povezanih z internetom. Pomembno je, da otrok aktivno preživlja prosti čas tudi z drugimi aktivnostmi.

Priporočen čas pred računalnikom za otroke od 2. do 14. leta

Do 2. leta 
Starost otroka
Dnevni čas pred zasloni (računalnikom, televizijo, tablico …) namenjen zabavnim vsebinam = / (NIČ)

Od 2. – 3. leta 
Dnevni čas pred zasloni (računalnikom, televizijo, tablico …) namenjen zabavnim vsebinam = 15 min
Opozorila

  • ob prisotnosti starša
  • interaktivne vsebine, učni namen, pravljice, glasba ipd.

Od 3. – 6. leta 
Dnevni čas pred zasloni (računalnikom, televizijo, tablico …) namenjen zabavnim vsebinam = 25 min
Opozorila

  • ob prisotnosti starša
  • interaktivne vsebine, učni namen, pravljice, glasba ipd.

Od 6. – 9. leta 

Dnevni čas pred zasloni (računalnikom, televizijo, tablico …) namenjen zabavnim vsebinam = 30-40 min
Opozorila

  • ob nadzoru starša
  • YouTube ali igrice (najbolje didaktične) le ob prisotnosti starša
  • brez družbenih omrežij

Od 9. – 11. leta 
Dnevni čas pred zasloni (računalnikom, televizijo, tablico …) namenjen zabavnim vsebinam =  40-60 min
Opozorila

  • delno samostojna uporaba
  • ob nadzoru starša
  • pisni e-dogovor
  • starši nameščate aplikacije in poznate vsa gesla
  • vsaj 1 dan v tednu naj bo »e-post« (dan brez naprav)

Od 11. – 14. leta 
Dnevni čas pred zasloni (računalnikom, televizijo, tablico …) namenjen zabavnim vsebinam = 1-1,5 ure
Opozorila

  • samostojna uporaba ob nadzoru staršev
  • Pred 14. letom je pomembno, da starši poznajte vsa gesla in imate nadzor nad tem, kaj se namesti na računalnik.

Po 14. letu

Dnevni čas pred zasloni (računalnikom, televizijo, tablico …) namenjen zabavnim vsebinam = do 2 uri
Opozorila

  • samostojna uporaba
  • dogovor, e-pravila
  • kontinuiran pogovor o nevarnostih spleta
  • ob neupoštevanju pravil naj se starš ne boji odvzeti naprave za določen čas

Nakup telefona se priporoča po 9. letu starosti

Ne glede na to pa je vsak otrok drugačen. Pomembno je, da je odgovoren in sledi določenim navodilom. Špela Reš, dipl. psih., dodaja: »Vedeti morate, da imajo telefone vrstniki. Če otrok nima telefona, se lahko počuti izključenega oziroma manjvrednega od vrstnikov. Starši se z otrokom morate pogovoriti tudi o tem, kaj je vrednost materialnih stvari in kaj nas določa.«

 Pri odločitvi o nakupu si lahko pomagate z naslednjimi vprašanji:

  • ali upošteva pravila,
  • ali vpraša za dovoljenje, ko gre iz hiše,
  • ali pogosto izgublja/pozablja stvari,
  • ali je nagnjen k redu in sistematičnosti ali nasprotno.
  • ali zna argumentirati, zakaj potrebuje telefon.

Z otrokom sklenite dogovor o uporabi spleta

Dogovor je na začetku usten oz. v obliki pravil, kasneje pa lahko tudi pisen, in naj vsebuje naslednje ključne točke:

  • otrokove prioritete oziroma odgovornosti,
  • čas – koliko časa in kdaj lahko otrok uporablja računalnik za zabavo,
  • bonton oziroma kako komunicirati na spletu,
  • varnost in varovanje osebnih podatkov,
  • posledice neupoštevanja pravil in
  • nagrada za upoštevanje pravil.

Zaupanje in varovanje osebnih podatkov na spletu

Ko ste z otrokom se pogovarjajte o spletu, razvijajte tudi medosebni odnos in zaupanje. Otrok, ki vam bo zaupal, vas bo ob neprijetni izkušnji poprosil za pomoč. Otroka seznanite:

  • naj ne objavlja, kje se nahaja, naj ima izključeno lokacijo na mobilnem telefonu in naj se ne odziva nepoznanim številkam;
  • da na spletu ne delimo osebnih podatkov, npr. kje smo doma, davčne številke, številke TRR, rojstnega dne, kam bomo odšli na dopust, kje živijo stari starši ipd.;
  • kako ustvariti močna gesla, ki vsebujejo velike in male črke, številke, znake ipd,;
  • da gesel ne delimo nikomur, niti najboljšim prijateljem ne;
  • naj na spletu oziroma družbenih omrežjih ali telefonu ne potrjujejo/se ne javljajo nepoznanim osebam;
  • ne objavljajo fotografij, ki kažejo, na kateri lokaciji so oziroma fotografij, ki bi bile preveč osebne ali intimne;
  • kje na ekranu so običajno reklame in da se nanje ne klika. Pojavljanje reklam lahko tudi blokirate;
  • naj ne opravljajo nakupov na spletu sami;
  • kako se spoštljivo pogovarjati na spletu.

Otrok, ki je žrtev spletnega nasilja, spremeni vedenje

Zaupen odnos, morda tudi skupen ogled primerov nasilnih posnetkov in komentarjev na spletu, in pogovor z otrokom, so bistveni, da se v primeru, če se kaj zgodi, otrok zaupa staršu. Otroku razložite:

  • kaj je spletno nasilje,
  • kakšna je nasilna in kakšna strpna komunikacija,
  • kaj je seksting (pošiljanje intimnih fotografij preko telefona ali spleta) in
  • kaj je grooming (navezovanje zelo osebnega, čustvenega in prijateljskega stika z mladoletno osebo, z namenom spolne zlorabe).

Znaki, da je otrok žrtev spletnega nasilja: upad šolskega uspeha, otrok se zapre vase, nočne more, psihosomatske bolečine v trebuhu, drugačno vedenje v medosebnem odnosu, spremenjen odnos do družbenih omrežij, odpor do uporabe določenih aplikacij, računalnika ali telefona.

Pri prekomerni uporabi digitalnih tehnologij ni ključen samo čas

»Gre za skupek simptomov, ki jih ne smete jemati izolirano,« opozarja Reševa, in sicer:

  • pomanjkanje nadzora nad uporabo,
  • nihanje razpoloženja otroka ali mladostnika; ko je na napravi, spletu ali igra igrico, je evforičen in vesel, ko ni za računalnikom, pa je nezainteresiran, nemotiviran, pobit, agresiven, vznemirjen ali anksiozen,
  • močna čustvena reakcija ob odvzemu; če otroku ali mladostniku vzamete napravo, reagira zelo agresivno, mogoče s poškodovanjem imetja, sebe ali starša in z različnimi grožnjami,
  • upad motivacije za hobije in ostale dejavnosti,
  • upad učne uspešnosti,
  • upad socialnih stikov (vedno manj se druži s prijatelji, ostaja doma za računalnikom),
  • sprememba prehranjevalnih navad (pozabi jesti, se prehranjuje pred računalnikom, opušča dnevne obroke) in
  • spremembe spalnih navad (ponoči se zbujajo, potegnejo v noč).

NASVET: Večina operacijskih sistemov omogoča nastavitev starševskega nadzora, kar pomeni, da se računalnik ob določeni uri sam ugasne, da so določene vsebine blokirane.

Otrok ali mladostnik, naj si ne kupuje naprav z lastnimi prihranki niti naj naprav ne dobi za darila, saj je v takih primerih uvajanje pravil uporabe težje. Nakup naprave naj bo premišljena odločitev družine, pred katero se pogovorite o prednostih, nevarnostih in pogojih uporabe.

Prepoznajte pot, ki vodi v zasvojenost

Osebnostni dejavniki: skupek introvertirane naravnanosti, čustvene labilnosti, anksioznosti, nizke samopodobe ob rizičnih dejavnikih okolja lahko vodijo v razvoj zasvojenosti.

Dejavniki v okolju: v kaotičnem okolju, družinskem okolju brez pravil o uporabi naprav in tehnologij, družinskem okolju z veliko stresa in slabimi medosebnimi odnosi, kjer se težave in konflikte rešuje z neustreznimi strategijami se otrok lahko začne zapirati vase in bežati v virtualni svet.

Na pojav zasvojenosti vpliva tudi nekvalitetno preživljanje prostega časa, ko otrok nima hobijev in delovnih ali učnih navad. Tvegan pa je tudi prezgoden in nenadzorovan stik z napravo.

DODATNO GRADIVO: Spletni testi za ugotavljanje zasvojenosti: http://www.logout.si/sl/problematika/

Sodelujoči strokovnjaki:

Špela Reš

http://www.logout.si/

univ. dipl. psih., Logout, center pomoči pri prekomerni rabi interneta

Prejmite redne uporabne informacije za vašega otroka Brezplačno.

NAPIŠITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here