Uvajanje mešane prehrane dojenčkom

0
276
Uvajanje mesane hrane
Uvajanje mesane hrane

Načrt je tak: dojenje oz. izključno mlečna hrana prvih 6 mesecev, po tem uvajanje mešane, čvrste prehrane in sledi prehod na prilagojeno družinsko prehrano od 10. meseca dalje.

Zdrava prehrana in zdrav življenjski slog v času pred nosečnostjo (za žensko in moškega), med nosečnostjo in dojenjem ter v času prvih dveh let otrokovega življenja sta pomembna dejavnika za doseganje optimalnega zdravja otroka in kasneje odraslega, skozi celo življenje. Zdrava prehrana ne vpliva le na zdravje dojenčka in otroka, temveč seže njen vpliv vse v odraslo dobo (zmanjšanje tveganja za razvoj prekomerne telesne mase, diabetesa, alergij, povišanega krvnega tlaka, bolezni srca in ožilja ter presnovnih bolezni) in celo na naslednjo generacijo potomcev, kar imenujemo prehransko programiranje (www.inp.si).

Mamimo mleko najboljše za dojenčka

Materino mleko zdravih in dobro prehranjenih mater je najustreznejša hrana in zaščita za dojenčke, saj je kompleksna mešanica hranil, rastnih faktorjev, hormonov ter bioaktivnih in drugih zaščitnih snovi. Hranjenje dojenčka z materinim mlekom se tako priporoča vsaj do dopolnjenega drugega leta starosti, nato pa, dokler želita doječa mati in otrok. Izključno dojenje v prvih šestih mesecih življenja zagotovi vse dojenčkove potrebe za optimalno rast, razvoj in zdravje.

V primeru, da mati želi dojiti, a dojenje ni možno, se svetuje izbrizgavanje materinega mleka. Kadar pa iz raznih vzrokov mati ne more ali ne želi niti dojiti niti izbrizgavati mleka, se za prehrano dojenčka priporoča uporaba industrijsko pripravljenih začetnih in nadaljevalnih mlečnih formul. Nikakor pa se za prehrano dojenčka ne sme uporabiti kravjega, kozjega ali katerokoli drugega mleka živalskega izvora, tudi če je le-to razredčeno, saj v nobenem primeru ne pokriva hranilnih potreb dojenčka. Tudi rastlinski napitki iz istega razloga niso primerni nadomestki materinega mleka, poleg tega pa lahko vsebujejo arzen (riževi napitki) ali fitoestrogen (sojini napitki).

Po dopolnjenem šestem mesecu starosti so potrebe po energiji in hranilih vedno večje

Po dopolnjenem šestem mesecu starosti je dojenčkove potrebe po energiji in hranilih vedno težje zagotavljati samo z materinim mlekom ali mlečno formulo, zato se svetuje, da se prične uvajati (mešano) prehrano. Navodil in nasvetov staršem, kako pravilno uvajati hrano je ogromno, med seboj so si velikokrat celo nasprotujoča in velikokrat tudi popolnoma napačna, strokovno neutemeljena. Kadar govorimo o uvajanju hrane, imamo vedno v mislih zdravega dojenčka. Navodila za uvajanja hrane pri bolnih dojenčkih se tako lahko nekoliko razlikujejo.

Ko se uvaja mešana prehrana, se otrokove potrebe po dojenju ali uživanju mlečne formule postopno zmanjšujejo, tako mešana prehrana počasi dejansko nadomesti potrebe po materinem mleku oziroma mlečni formuli. Otroku se istočasno z uvajanjem goste hrane ponudi tudi tekočina. Nikakor niso primeren vir tekočine čaji z dodanim sladkorjem, 100 % sadni ali zelenjavni sokovi (npr. jabolčni in korenčkov), sadni nektarji, sirupi, ipd. Tudi čaji iz komarčka oziroma koromača niso primeren vir tekočine vse do četrtega leta starosti, zaradi vsebnosti kemijske spojine estragol. Najboljši vir tekočine predstavljata navadna voda ali nesladkani čaj. V poletnih mesecih, ko se dojenčki prekomerno potijo in v primeru, da zbolijo ali imajo drisko, se svetuje dodaten vnos tekočine.

Pri uvajanju živil ni posebnih prehranskih omejitev, kar zadeva alergijske učinke hrane (jajca, mleko, arašidi) in kar se tiče glutena. Previdnost sicer ni odveč, kadar gre za potrjene prehranske alergije v družini. V teh primerih se o uvajanju posameznih alergogenih živil posvetujte s pediatrom. Pazljivo ravnanje je potrebno zlasti pri uvajanju živil, ki bi lahko pripeljale do:

  • zadušitve (arašidi, oreški …),
  • otroškega botulizma (med in javorjev sirup se uvajata šele po dopolnjenem prvem letu starosti),
  • slabokrvnosti (uživanje pretiranih količin mleka in mlečnih izdelkov se v prvem letu starosti odsvetuje),
  • zastrupitve s težkimi kovinami (uživanje morskih sadežev in velikih predatorskih rib, kot je morski pes, se v prvem letu starosti odsvetuje).
PRIMERNA ŽIVILA ZA UVAJANJE
Osnovna živila, primerna za uvajanje, ki predstavljajo osnovo za sestavljanje jedi, so npr. krompir, riž, polenta, žitarice. Omenjena škrobnata živila predstavljajo tudi dober vir energije.

Iz omenjenih osnovnih živil se sestavlja obroke še iz sledečih skupin živil:
živila živalskega izvora (meso, jajca), ki so bogat vir beljakovin, železa in cinka, mleko in mlečni izdelki se lahko uvajajo že pred prvim letom starosti, a v omejenih količinah, bolj v obliki dodatkov k jedem,
ribe in ribji izdelki (uživanje rib z dna prehranske verige, na primer sardele, girice, orada, brancin),
stročnice (grah, fižol, leča), ki so prav tako dober vir beljakovin in nekatere tudi železa. Ob sočasnem uživanju vitamina C (npr. krompir, paradižnik, citrusi, zelena zelenjava) poveča absorpcijo železa,
oranžno sadje in zelenjava (korenje, jedilna buča, mango, papaja, zelena zelenjava) so bogat vir vitamina A in C,
maščobe in rastlinska olja (predstavljajo koncentrirano obliko energije) in se jo prav tako priporoča v prehrani otroka. Kot vir omega-3 maščobnih kislin se poleg malih morskih rib svetuje še sledeča rastlinska olja: konopljino, repično, orehovo in laneno olje. Omenjenih olj se toplotno ne obdeluje, ampak se jih uporabi kot dodatek k pripravljenim jedem. Kot vir omega-6 maščobnih kislin pa se svetuje uporaba olivnega, bučnega, sončničnega in koruznega olja. Odsvetuje pa se uporabo palmovega olja in masti ter uživanja ocvrtih živil, ocvirkov in masti.

Vegetarijanstvo

Edino pravilno sestavljena lakto-ovo-vegetarijanska prehrana lahko zadovolji vsem prehranskim potrebam odraščajočega otroka. Pri izogibanju vseh živil živalskega izvora (mesa, rib, rakov, školjk, slanine in drugih maščob živalskega porekla; veganci, presnojedci in frutarjanci) obstaja visoko tveganje za pomanjkanje več hranil: železo, cink, kalcij, vitamini B12, B2, D; n-3 maščobne kisline, zlasti dokozaheksaenojska kislina (DHA, C22:6n-3), beljakovine. Evropsko združenje za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN) kot tudi slovenske smernice zdravega prehranjevanja za dojenčke odsvetujejo veganski način prehranjevanja za dojenčke in malčke. Če starši kljub temu želijo hraniti svojega otroka na vegetarijanski način, naj o tem obvestijo svojega pediatra.

Dve tehniki uvajanja hrane dojenčkom

Prva tehnika (standardna tehnika) temelji na uvajanju hrane po principu »tekoče pasirana hrana – gosto pasirana hrana – koščkasta hrana«, druga tehnika (uvajanje čvrste hrane na željo otroka ali angleško Baby-led weaning) pa uvaja hrano po principu »pretlačena hrana – koščkasta hrana«. Razlika je v tem, da pri »standardni tehniki« uvajamo živila v določenem zaporedju oziroma vrstnem redu in da uvajamo en obrok naenkrat, pri tehniki »uvajanja čvrste hrane na željo otroka« pa gre za bolj ali manj naključno zaporedje živil, ki predstavljajo na začetku bolj dodatek k dojenju kot resnično samostojen obrok. Po kateri tehniki boste uvajali hrano vašemu otroku, je stvar vaše odločitve, veliko staršev pa se odloči za kombinacijo ene in druge tehnike.

Pri uvajanju hrane, ne glede na to, po kateri tehniki se uvaja hrano, je potrebna previdnost, saj so dojenčki v tem obdobju v nevarnosti za pojav podhranjenosti, ki nastane kot posledica pomanjkanja hranil in energije iz hrane, kar lahko vodi do zastoja v rasti in počasnejšega psihomotoričnega razvoja. Mešana prehrana, predvsem na začetku uvajanja, pogosto nima ustrezne hranilne sestave (hranilno revni obroki), dojenčkom je uvedena prezgodaj ali prepozno, v premajhnih količinah in ne dovolj pogosto. Z ustreznim izborom in ustreznim postopkom priprave živil se otroku z mešano prehrano postopno povečuje energijski vnos in vnos vseh potrebnih hranil. Živila naj imajo visoko energijsko in hranilno vrednost (lokalna, sezonska živila) in naj ne bodo začinjena, soljena ali sladkana. Ker pa je razlogov za podhranjenost lahko več, se o tem pogovorite tudi s svojim pediatrom.

Standardna tehnika uvajanja hrane

Standardna tehnika uvajanja hrane je opisana v Smernicah zdravega prehranjevanja za dojenčke, ki so prosto dostopne na spletni strani Ministrstva za zdravje Republike Slovenije.

Prehranjevanje dojenčka v prvem letu življenja delimo v tri obdobja:

  1. Dojenje oz. izključno mlečna hrana prvih 6 mesecev.
  2. Uvajanje dopolnilne (mešane, čvrste prehrane) ne pred 17. tednom (ustreza starosti 3,9 meseca) in ne po 26. tednu (ustreza starosti 6 mesecev) starosti, in sicer začnemo z zelenjavno-krompirjevo-mesno kašo (kosilo), nadaljujemo z mlečno-žitnimi kašami (večerja) in na koncu vpeljemo še žitno-sadne kaše (popoldanska malica).
  3. Prehod na prilagojeno družinsko prehrano od 10. meseca dalje.

Preglednica 1: Prehrana v prvem letu življenja

Starost (meseci)Obroki
1.–6.a,*materino mleko ali mlečna formula
5.–7.b,*materino mleko ali mlečna formulazelenjavno-krompirjeva-mesna kašamaterino mleko ali mlečna formulamaterino mleko ali mlečna formula
6.–8.*materino mleko ali mlečna formulazelenjavno-krompirjeva-mesna kašamaterino mleko ali mlečna formulamlečno-žitna kaša
7.–9.*materino mleko ali mlečna formulazelenjavno-krompirjeva-mesna kašažitno-sadna kašamlečno-žitna kaša
 10.–12.c,*materino mleko ali materino mleko/mlečna formula  in kruhdžitno-sadna kaša

ali

kruhd/žita in sadje

zelenjavno-krompirjeva-mesna kašažitno-sadna kaša

 

ali

 

kruhd/žita in sadje

mlečno-žitna kaša

ali

kruhd, materino mleko/mlečna formula, sadje

a Prvih 6 mesecev: materino mleko ali mlečna formula.

b Uvajati ne pred 17. in ne po 26. tednu starosti otroka: materino mleko ter 1 nov obrok/mesec.

c Od 10. meseca dalje: prehod na prilagojeno družinsko prehrano s 5 obroki/dan.

d Kruh ali krekerji ali toast.

*Dodatek 400 ME vitamina D/dan s pričetkom 1 teden po rojstvu (za dojene in nedojene dojenčke).

Uvajanje čvrste hrane na željo otroka

V preglednici 2 je predstavljena količine hrane, ki je potrebna, da dojenemu dojenčku zagotavljajo ustrezen energijski vnos/dan pri različnih starostih.

Preglednica 2: Praktična navodila za uvajanje mešane prehrane otrokom med 6–23 meseci starosti, ki so hkrati še naprej dojeni na zahtevo oziroma hranjeni z mlečno formulo

Starost

(meseci)

Potrebe po energiji/dan poleg materinega mlekaTeksturaPogostnostKoličina hrane, ki jo običajno otrok zaužije pri vsakem obroku
6.–8.200 kcal/danZačne se z gosto pasirano ali kašasto hrano.

Nadaljuje se s pretlačeno družinsko prehrano.

2–3 obroke/dan

Odvisno od apetita otroka. Ponudi se 1–2 prigrizka/dan.

Začne se z 2–3 polnimi jedilnimi žlicami/obrok in se količino postopno povečuje do ½ skodelice/obrok.
9.–11.300 kcal/danDrobno nasekljana živila in živila, ki jih lahko otrok prime s prsti.3–4 obrokov/dan. Odvisno od apetita otroka se lahko ponudita še 1–2 prigrizka/dan.½ skodelice/obrok
12.–23.550 kcal/danPrehod na družinsko prehrano (izogibajo naj se uživanju živil v kosih zaradi nevarnosti zadušitve).3–4 obroke/dan.
Odvisno od apetita otroka se lahko ponudita še 1–2 prigrizka/dan.
¾ do 250 ml skodelice/obrok

(Tehnika uvajanja čvrste hrane na željo otroka je podrobno predstavljena in opisana v knjigi Naj otrok izbira pot, UNICEF Slovenija.)

V kolikor je energijska gostota obrokov nižja od 0,6 kcal/g (npr. zelenjavni obroki), se svetuje povečati energijsko gostoto obrokov z npr. dodatkom rastlinskih olj (1–2 čajni žlički rastlinskega olja/obrok), masla (maslo za pripravo pire krompirja) ali se poveča količina obrokov glede na spodnjo shemo:
6–8 mesecev; 2/3 250 ml skodelice/obrok,
9 –11 mesecev, ¾ 250 ml skodelice/obrok,
12 –23 mesecev, polna 250 ml skodelica/obrok.

Pravila pri uvajanju hrane

Uvajanje optimalne mešane prehrane ni odvisno samo od izbora živil, ki se jih uvaja, ampak tudi od tega, kako in na kakšen način se živila uvaja, kdaj in kje, ter kdo živila uvaja. Pravila na katera je potrebno biti pri uvajanju hrane še posebno pozoren so:

  1. Za uvajanje prehrane naj si starši vzamejo čas in naj se ne ukvarjajo medtem še z drugimi stvarmi. Otroka naj se hrani počasi in potrpežljivo. Spodbujajo naj ga k hranjenju, a naj se ga ne sili. Eno in isto hrano se mu lahko v roku nekaj dni ponudi večkrat, tudi do 17-krat, preden bo otrok sprejel nov okus živila. Zavračanje hrane, ki je otrok še ne pozna, je povsem normalno, evolucijsko pogojeno, in sicer ima otrok strah, da se bo s to hrano zastrupil. Zato je priporočljivo, da pri uvajanju živil tudi sami starši jejo isto hrano kot njihovi otroci.
  2. Čas hranjenja je čas učenja in izkazovanja ljubezni. Med hranjenjem naj se starši pogovarjajo z otrokom, naj vzpostavljajo očesni kontakt. Med hranjenjem oziroma za mizo ni prostora za besede staršev ali starejših otrok, kot so: »fuj«, »tega ne maram« ipd., ker mlajši otroci to hitro razumejo.
  3. V kolikor otrok zavrača hrano, naj starši poskusijo z eksperimentiranjem. Naj pripravijo različna živila skupaj, da dobijo novo kombinacijo okusov, barv, teksture. Naj bodo iznajdljivi. Otroka naj »vključijo« v pripravo obroka (nabiranje zelenjave na vrtu/tržnici/trgovini, čiščenje in pranje zelenjave, rezanje, kuhanje in postrežba).
  4. Igrače in pametne naprave ne spadajo za mizo. Tudi risanaka na televiziji ne. Hrana je za otroka že sama po sebi zanimiva, zato pustimo, da otrok hrano raziskuje, jo okuša in se z njo igra.
  5. Priporočljivo je, da ima otrok svoj krožnik, da starši enostavno ocenijo, koliko hrane je pojedel.
  6. Otroka se lahko najprej podoji ali pa najprej zaužije pripravljeno hrano, vrstni red ni pomemben. Par mati-otrok naj se pri tem ravna po svojih željah/potrebah.
  7. Ko otrok zboli, naj se poveča vnos tekočine, poveča naj se pogostost dojenja in otroku naj se ponudi živila, ki jih ima rajši, da jih bo količinsko dovolj zaužil.
  8. Pazljivost je potrebna tudi pri pripravi hrane, predvsem zaradi mikrobiološke kontaminacije, ki je glavni vzrok za pojav drisk in bruhanja pri otrocih. Paziti je treba na higieno rok (otroka in tudi tistega, ki otroku pripravlja hrano oz. ga hrani), higieno delovne površine, mize in pribora, paziti pri pripravi in shranjevanju živil.
  9. Živila, predvsem sadje in zelenjava, morajo biti dobro oprana, po potrebi ustrezno toplotno obdelana in spasirana oziroma kasneje pretlačena do ustrezne konsistence. Olupki, koščice, peške morajo biti odstranjene. Prav tako morajo biti odstranjene kožice stročnic in druge zelenjave.
DELI

Sodelujoči strokovnjaki:

asist. dr. Evgen Benedik

https://www.kclj.si

univ. dipl. inž. živ. tehnol., Klinični oddelek za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko, Pediatrična klinika, UKC Ljubljana

Prejmite redne uporabne informacije za vašega otroka Brezplačno.

NAPIŠITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here