Uvajanje mešane prehrane dojenčkom

0
8084
Uvajanje mesane hrane
Uvajanje mesane hrane

Načrt je tak: dojenje oz. izključno mlečna hrana prvih 6 mesecev, po tem uvajanje mešane, čvrste prehrane in sledi prehod na prilagojeno družinsko prehrano od 10. meseca dalje.

Zdrava prehrana in zdrav življenjski slog v času pred nosečnostjo (za žensko in moškega), med nosečnostjo in dojenjem ter v času prvih dveh let otrokovega življenja sta pomembna dejavnika za doseganje optimalnega zdravja otroka in kasneje odraslega, skozi celo življenje. Uravnotežena prehrana ne vpliva le na zdravje dojenčka in otroka, temveč seže njen vpliv vse v odraslo dobo (zmanjšanje tveganja za razvoj prekomerne telesne mase, sladkorne bolezni, alergij, povišanega krvnega tlaka ipd.). Vpliva celo na naslednjo generacijo potomcev, kar imenujemo prehransko programiranje (www.inp.si).

Uvajanje dopolnilne hrane

Navodil in nasvetov staršem, kako pravilno uvajati hrano, je ogromno, med seboj so si velikokrat celo nasprotujoča in pogosto tudi strokovno neutemeljena. Kadar govorimo o uvajanju dopolnilne hrane, imamo vedno v mislih zdravega dojenčka. Navodila za uvajanje dopolnilne hrane pri bolnih dojenčkih se lahko nekoliko razlikujejo in morajo biti vedno usklajena z izbranim pediatrom.

Z uvajanjem dopolnilne hrane pričnemo okoli 6. meseca starosti, ko je dojenček na to pripravljen in kaže znake zanimanja za hrano (opazuje druge med jedjo, sega po hrani, nosi igrače v usta, daje roke v usta, potiska jeziček iz ust). Glede na potrebe dojenčka lahko v dogovoru s pediatrom pričnemo z uvajanjem tudi prej, vendar ne pred 17. tednom starosti. Prav tako z uvajanjem dopolnilne hrane ne odlašamo predolgo (po 26. tednu starosti), saj lahko zamudimo razvojno fazo sprejemanja živil v koščkih. Ko se uvaja dopolnilna hrana, se dojenčkove potrebe po dojenju ali uživanju mlečne formule postopno zmanjšujejo, tako dopolnilna hrana počasi nadomesti materino mleko oz. mlečno formulo. Dojenčku se istočasno z uvajanjem dopolnilne hrane ponudi tudi tekočina. Najboljši vir tekočine predstavljata navadna voda ali nesladkani čaji. Nikakor niso primerni čaji z dodanim sladkorjem, instant čaji, 100 % sadni ali zelenjavni sokovi (npr. jabolčni in korenčkov), sadni nektarji, sirupi ipd. Tudi čaji iz komarčka niso primerni, vse do četrtega leta starosti, zaradi vsebnosti kemijske spojine estragol. V poletnih mesecih, ko se dojenčki več potijo in v primeru da zbolijo ali imajo drisko, se svetuje dodaten vnos tekočine.

Tehnike uvajanja dopolnilne hrane dojenčkom

Poznamo dve glavni tehniki uvajanja dopolnilne hrane dojenčkom. Prva tehnika (»tradicionalna« tehnika) temelji na uvajanju dopolnilne hrane po principu »tekoče pasirana hrana – gosto pasirana hrana – koščkasta hrana«, druga tehnika, uvajanje čvrste hrane na željo otroka, pa uvaja dopolnilno hrano po principu »pretlačena hrana – koščkasta hrana«.

Razlika med obema tehnikama je v tem, da pri »tradicionalni« uvajamo živila v določenem vrstnem redu, po en obrok naenkrat, pri tehniki »uvajanja čvrste hrane na željo otroka« pa gre za bolj ali manj naključno zaporedje živil, ki predstavljajo na začetku bolj dodatek k dojenju kot resnično samostojen obrok. Po kateri tehniki boste uvajali hrano vašemu dojenčku, je stvar vaše odločitve, veliko staršev pa se odloči za kombinacijo obeh tehnik.

Pri uvajanju dopolnilne hrane je potrebna previdnost, saj so dojenčki v tem obdobju v nevarnosti za pojav podhranjenosti, ki nastane kot posledica pomanjkanja hranil, kar lahko vodi do zastoja v rasti in počasnejšega psihomotoričnega razvoja. Dopolnilna hrana, predvsem na začetku uvajanja, pogosto nima ustrezne hranilne sestave, dojenčkom je uvedena prezgodaj ali prepozno, v premajhnih količinah in ne dovolj pogosto. Z ustreznim izborom in ustreznim postopkom priprave živil se otroku z mešano prehrano postopno povečuje energijski vnos in vnos vseh potrebnih hranil.

Uvajanje dopolnilne hrane po »tradicionalni« tehniki

»Tradicionalna« tehnika uvajanja hrane je opisana v Smernicah zdravega prehranjevanja za dojenčke, ki so prosto dostopne na spletni strani Ministrstva za zdravje Republike Slovenije.

Po dopolnjenem 6. mesecu starosti uvedemo prvi obrok dopolnilne hrane. Pričnemo z zelenjavno-škrobnato-mesno kašo (kosilo), nato dodamo mlečno-žitno kašo (večerja) in kasneje vpeljemo še žitno-sadne kaše (malica). Uvede se en nov obrok dopolnilne hrane mesečno, tako da ima dojenček med 10. in 12. mesecem uvedenih 5 obrokov mešane hrane dnevno.

Uvajanje čvrste hrane na željo otroka

Uvajanje čvrste hrane na željo otroka velja za alternativno tehniko uvajanja dopolnilne hrane dojenčku, pri čemer se otrok že od samega začetka hrani sam, namesto da ga hranijo starši s pasirano hrano po žlički. Dopolnilno hrano pričnemo uvajati šele, ko je otrok sposoben stabilno sedeti in ima dobro kontrolo nad držo glavice. Pri uvajanju čvrste hrane na željo otroka preskočimo fazo pasirane hrane in otroku pričnemo ponujati hrano v kosih, ki jo lahko prime v roke in sam nese v usta. Glavno načelo te tehnike je poudarjanje otrokove samostojnosti, otrok je aktivni udeleženec pri procesu hranjenja, sposoben je zaznati občutek lakote oz. sitosti in izbrati ter zaužiti živila, na katera je pripravljen. Starši otroku le pripravijo in ponudijo hrano, otrok pa nato kontrolira sam proces uvajanja čvrste hrane: odloči se kaj, koliko in kako hitro bo pojedel. Več o tej tehniki si lahko preberete v knjigi z naslovom Naj otrok izbira pot, avtoric Rapley Gill in Murkett Tracey.

Ne glede na izbrano tehniko uvajanja dopolnilne hrane, je potrebno otroku zagotoviti varno, uravnoteženo in pestro prehrano, saj je čas uvajanja dopolnilne hrane ključen pri ustvarjanju otrokovih prehranskih navad.

Primerna živila za uvajanje

Pri pripravi jedi izbiramo sveža, sezonska in lokalna živila, izogibamo se industrijsko pripravljenim in procesiranim izdelkom.

Zelenjava in krompir

  • Ponudimo kuhano zelenjavo (npr. korenje, bučke, cvetača, brokoli ipd.).
  • Če je le mogoče, uporabimo sveže sezonsko, lokalno pridelano zelenjavo.
  • Kuhan krompir – lahko ponudimo samega ali ob zelenjavi ali pripravimo zelenjavno-krompirjevo kašo.

Meso, ribe in jajca

  • Perutnina, teletina, govedina, zajec ipd.
  • Mastne morske ribe (girice, sardele, skuša, orada, brancin – izbirajte manjše ribe z dna prehranske verige, velja previdnost pri popolni odstranitvi vseh ribjih kosti in koščic).
  • Uvajamo celo jajce, tako beljak kot tudi rumenjak.

Kakovostne maščobe

  • Zelenjavno-mesnim kašam dodamo na koncu priprave obroka eno do dve čajni žlički hladno stiskanega olja (olivno olje, olje oljne repice, laneno olje), s čimer izboljšamo energijsko gostoto obroka.
  • Hladno stiskana olja niso primerna za toplotno obdelavo, doda se jih v že pripravljeno jed.
  • Občasno lahko dodamo tudi čajno žličko masla.
  • Odsvetuje se uporaba palmovega olja in masti ter uživanja ocvrtih živil in ocvirkov.
  • Maščoba je pomemben vir esencialnih maščobnih kislin in pri dojenčkih do enega leta starosti tudi eden izmed glavnih virov energije.

Žita in sorodna živila

  • Postopno uvajamo vsa žita (riž, pšenica, pira, ječmen, rž, ajda, proso ipd.) tudi tista, ki vsebujejo gluten, saj je v tem obdobju »okno priložnosti«, ko je dojenček še dojen in je zato verjetnost razvoja alergij in celiakije manjša. Živila, ki vsebujejo gluten (pšenica, rž, ječmen ipd.), pričnemo uvajati pred 7. mesecem starosti.

Sadje

  • Ko uvedemo že večji del zelenjave, pričnemo z uvajanjem sadja, v obliki sadne kaše in koščkov. Pri tem previdno odstranimo vse koščice in pečke (jabolka, hruške, marelice, slive, češnje, jagodičevje ipd.).
  • Sadnega soka, tudi sveže stisnjenega, ne uvajamo.
  • Suhega sadja ne uvajamo, ker je koncentrat sladkorja in enako nezaželen v prehrani otroka kot sadni sok.
  • Oreščke (orehe, lešnike, arašide ipd.) uvajamo v prehrano v mleti obliki, zamešane v sadno-žitno kašo, s tem zmanjšamo možnost aspiracije suho mletih delcev.

Stročnice

  • Grah, lečo, fižol, čičeriko in sorodna živila uvajamo postopoma, ker lahko povzročajo napenjanje.
  • Ne pretiravajmo s sojo in z izdelki iz soje.

Kravje mleko in izdelki iz kravjega mleka

  • Kravjega (kozjega ipd.) mleka kot samostojnega obroka ne uvajamo pred dopolnjenim prvim letom starosti.
  • Kravje mleko, še bolje pa mlečne izdelke (skuto, navadni jogurt, kislo mleko) v manjših količinah dodamo k sadno-žitni ali zelenjavno-škrobnato-mesni kaši.
  • Količina mleka ali mlečnih izdelkov naj do prvega leta ne presega 100 ml dnevno.

Zelišča/začimbe

  • Dojenčka najprej navadimo na osnovne okuse, vonj hrane in njeno teksturo.
  • Dodatek maščobe poveča okusnost obroka v večji meri kot dodatek začimb.
  • Uporaba začimb med navajanjem dojenčka na nove okuse naj bo premišljena in zmerna.
PRIMERNA ŽIVILA ZA UVAJANJE
Osnovna živila, primerna za uvajanje, ki predstavljajo osnovo za sestavljanje jedi, so npr. krompir, riž, polenta, žitarice. Omenjena škrobnata živila predstavljajo tudi dober vir energije.

Pred dopolnjenim prvim letom starosti NE UVAJAMO naslednjih živil: soli, medu, sladkorja, kravjega mleka kot samostojnega obroka, morskih sadežev, gob ter surovih in toplotno neobdelanih živil živalskega izvora (surovo mleko, surovo meso, surova jajca).

Do drugega leta otrokove starosti sledi postopen prehod na prilagojeno družinsko prehrano.

Alergije na hrano

Pri uvajanju živil ni posebnih prehranskih omejitev, glede na alergijske učinke hrane. Družinska obremenitev s prehransko alergijo in posledično izogibanje prehranskim alergenom (jajcem, mleku, pšenici, jagodam, oreščkom) pri uvajanju dopolnilne hrane pri dojenčku ni jasno dokazano in se ne priporoča.

Različni načini prehranjevanja (vegetarijanstvo, veganstvo) 

Vegetarijanska oblika prehranjevanja predstavlja tveganje za moteno rast in razvoj otroka. Dejstvo je, da bolj kot je stroga oblika vegetarijanske prehrane (pesco-, delni, lakto-ovo-, veganci, presnojedci, frutarijanci in makrobiotiki), bolj se povečuje tveganje za pomanjkanje hranil: železa, cinka, kalcija, vitaminov B12, B2, D, n-3 maščobnih kislin, zlasti dokozaheksaenojske kisline (DHK), beljakovin in energije. V primeru, da starši želijo otroka hraniti z vegetarijansko prehrano, se svetuje pogovor s pediatrom in dietetikom. Tako Evropsko združenje za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN) kot tudi slovenske smernice odsvetujejo veganski način prehranjevanja za dojenčke in malčke.

Napotki za uvajanje dopolnilne hrane

Uvajanje dopolnilne hrane ni odvisno le od izbora živil, ki se jih uvaja, ampak tudi od tega, kako in na kakšen način se živila uvaja, kdaj in kje, ter kdo živila uvaja. Posebno pozornost namenite spodnjim napotkom.

Vzemite si čas za uvajanje hrane

Dojenčka hranite počasi in potrpežljivo. Spodbujajte ga k hranjenju, a ga ne silite. Igrače, risanke, pametne naprave ipd. ne sodijo za mizo. Za mizo prav tako ni prostora za besede starejših otrok ali vas, kot so: »fuj«, »tega ne maram«, ker mlajši otroci to hitro razumejo. Eno in isto živilo se otroku lahko v roku nekaj dni ponudi večkrat, tudi do 15-krat, preden bo nov okus sprejel, bodite vztrajni.

Čas hranjenja je čas učenja in izkazovanja ljubezni

Dopolnilno hrano vedno uvajamo, ko je dojenček dobro razpoložen, naspan in ne preveč lačen. Med hranjenjem se pogovarjajte z njim in vzpostavite očesni kontakt. Hrano naj raziskuje, vonja, okuša, tipa, si jo sam nosi v usta. Priporočljivo je, da ima otrok svoj krožnik, da boste lažje ocenili, koliko hrane je zaužil.

Zavračanje nove hrane

Zavračanje nove hrane, ki je otrok še ne pozna, je povsem normalno, evolucijsko pogojeno. Priporočljivo je, da pri uvajanju novih živil tudi sami jeste enako hrano, saj jo bo otrok tako lažje sprejel. V kolikor določeno živilo zavrača dalj časa, poskušajte z eksperimentiranjem. Pripravite različna živila skupaj, da dobite novo kombinacijo okusov, barv, teksture. Bodite iznajdljivi. Otroka vključite v pripravo obroka (nabiranje zelenjave na vrtu/tržnici/trgovini, čiščenje zelenjave ipd.).

Priprava hrane in higiena 

Pazljivost je potrebna tudi pri pripravi hrane, predvsem zaradi mikrobiološke kontaminacije, ki je glavni vzrok za pojav drisk in bruhanja pri otrocih. Paziti je treba na higieno rok in higieno delovne površine. Živila, predvsem sadje in zelenjava, morajo biti dobro oprana. Plesnivo sadje, kruh ali druga plesniva živila vedno v celoti zavržemo.

Sodelujoči strokovnjaki:

doc. dr. Evgen Benedik

https://www.kclj.si

univ. dipl. inž. živ. tehnol., Klinični oddelek za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko, Pediatrična klinika, UKC Ljubljana in Skupina za humano prehrano, Oddelek za živilstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, član Nacionalnega odbora za spodbujanje dojenja pri UNICEF Slovenija

asist. Neža Lipovec, mag. inž. preh. (UN)

https://www.kclj.si/index.php?dir=/pacienti_in_obiskovalci/klinike_in_oddelki/pediatricna_klinika/sluzba_za_dietoterapijo_in_bolnisko_prehrano

klinična dietetičarka, Služba za dietoterapijo in bolniško prehrano, Pediatrična klinika, UKC Ljubljana in Skupina za humano prehrano, Oddelek za živilstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

Prejmite redne uporabne informacije za vašega otroka Brezplačno.

NAPIŠITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here