Načrt je tak: dojenje oz. izključno mlečna hrana prvih 6 mesecev, po tem uvajanje mešane, čvrste prehrane in sledi prehod na prilagojeno družinsko prehrano od 10. meseca dalje.
Uravnotežena prehrana in zdrav življenjski slog v času pred nosečnostjo (za žensko in moškega), med nosečnostjo in dojenjem ter v času prvih dveh let otrokovega življenja sta pomembna dejavnika za doseganje optimalnega zdravja otroka, skozi celo življenje. Uravnotežena prehrana ne vpliva le na zdravje dojenčka in otroka, temveč seže njen vpliv vse v odraslo dobo (zmanjšanje tveganja za razvoj čezmerne telesne mase, sladkorne bolezni tipa 2, alergij, povišanega krvnega tlaka ipd.). Vpliva celo na naslednjo generacijo potomcev, kar imenujemo prehransko programiranje (več na www.inp.si).
Uvajanje dopolnilne hrane in tekočine
Navodil in nasvetov staršem, kako pravilno uvajati hrano, je ogromno, med seboj so si velikokrat celo nasprotujoča in pogosto tudi strokovno neutemeljena. Kadar govorimo o uvajanju dopolnilne hrane, imamo vedno v mislih zdravega dojenčka. Navodila za uvajanje dopolnilne hrane pri bolnih dojenčkih se lahko nekoliko razlikujejo in morajo biti vedno usklajena z izbranim pediatrom.
Z uvajanjem dopolnilne hrane pričnemo okoli 6. meseca starosti, ko je dojenček na to pripravljen in kaže znake zanimanja za hrano (opazuje druge med jedjo, sega po hrani, nosi igrače v usta, daje roke v usta, potiska jeziček iz ust, se slini, spušča zvoke navdušenja). Glede na potrebe dojenčka lahko v dogovoru s pediatrom pričnemo z uvajanjem dopolnilne hrane tudi prej, vendar ne pred dopolnjenim 17. tednom starosti. Prav tako z uvajanjem dopolnilne hrane ne odlašamo predolgo (po 26. tednu starosti), saj lahko zamudimo razvojno fazo sprejemanja živil v koščkih. Ko se uvaja dopolnilna hrana, se dojenčkove potrebe po dojenju ali uživanju nadomestka materinega mleka postopno zmanjšujejo, tako dopolnilna hrana počasi nadomesti materino mleko oz. njegov nadomestek.
Dojenčku se istočasno z uvajanjem dopolnilne hrane ponudi tudi tekočina. Najboljši vir tekočine predstavljata navadna voda ali nesladkani čaji. Nikakor niso primerni čaji z dodanim sladkorjem, instant čaji, 100 % sadni ali zelenjavni sokovi (npr. jabolčni in korenčkov), sadni nektarji, sirupi ipd. Tudi čaji iz komarčka niso primerni, vse do četrtega leta starosti, zaradi vsebnosti kemijske spojine estragol. V poletnih mesecih, ko se dojenčki več potijo in v primeru da zbolijo ali imajo drisko, se svetuje dodaten vnos tekočine.
Tehnike uvajanja dopolnilne hrane dojenčkom
Poznamo dve glavni tehniki uvajanja dopolnilne hrane dojenčkom. Prva tehnika (tradicionalna tehnika) temelji na uvajanju dopolnilne hrane po principu »tekoče pasirana hrana – gosto pasirana hrana – koščkasta hrana«, druga tehnika, uvajanje čvrste hrane na željo otroka, pa uvaja dopolnilno hrano po principu »pretlačena hrana – koščkasta hrana«.
Alergije na hrano
Pri uvajanju živil ni posebnih prehranskih omejitev, glede na alergijske učinke hrane. Družinska obremenitev s prehransko alergijo in posledično izogibanje prehranskim alergenom (jajcem, mleku, pšenici, jagodam, oreščkom) pri uvajanju dopolnilne hrane pri dojenčku ni jasno dokazano in se ne priporoča.
Različni načini prehranjevanja (vegetarijanstvo, veganstvo)
Vegetarijanska oblika prehranjevanja predstavlja tveganje za moteno rast in razvoj otroka. Dejstvo je, da bolj kot je stroga oblika vegetarijanske prehrane (pesco-, delni, lakto-ovo-, veganci, presnojedci, frutarijanci in makrobiotiki), bolj se povečuje tveganje za pomanjkanje določenih hranil: železa, cinka, kalcija, vitaminov B12, B2, D, n-3 maščobnih kislin, zlasti dokozaheksaenojske kisline (DHK), beljakovin in energije. V primeru, da starši želijo otroka hraniti z vegetarijansko prehrano, se svetuje pogovor s pediatrom in kliničnim dietetikom. Tako Evropsko združenje za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN) kot tudi slovenske smernice odsvetujejo veganski način prehranjevanja za dojenčke in malčke.
