Uvajanje mešane prehrane dojenčkom

0
8581
Uvajanje mesane hrane
Uvajanje mesane hrane

Načrt je tak: dojenje oz. izključno mlečna hrana prvih 6 mesecev, po tem uvajanje mešane, čvrste prehrane in sledi prehod na prilagojeno družinsko prehrano od 10. meseca dalje.

Navodil in nasvetov staršem, kako pravilno uvajati hrano, je ogromno, med seboj so si velikokrat celo nasprotujoča in pogosto tudi strokovno neutemeljena. Kadar govorimo o uvajanju dopolnilne hrane, imamo vedno v mislih zdravega dojenčka. Navodila za uvajanje dopolnilne hrane pri bolnih dojenčkih se lahko nekoliko razlikujejo in morajo biti vedno usklajena z izbranim pediatrom.

Z uvajanjem dopolnilne hrane začnite okoli 6. meseca

Zdrava prehrana in zdrav življenjski slog v času pred nosečnostjo (za žensko in moškega), med nosečnostjo in dojenjem ter v času prvih dveh let otrokovega življenja sta pomembna dejavnika za doseganje optimalnega zdravja otroka skozi celo življenje. Uravnotežena prehrana ne vpliva le na zdravje dojenčka in otroka, temveč seže njen vpliv vse v odraslo dobo (zmanjšanje tveganja za razvoj prekomerne telesne mase, sladkorne bolezni, alergij, povišanega krvnega tlaka ipd.). Vpliva celo na naslednjo generacijo potomcev, kar imenujemo prehransko programiranje. Več o uvajanju dopolnilne hrane si lahko preberete tudi na spletni strani www.inp.si.

Z uvajanjem dopolnilne hrane pričnemo okoli 6. meseca starosti, ko je dojenček na to pripravljen in kaže znake zanimanja za hrano (opazuje druge med jedjo, sega po hrani, nosi igrače v usta, daje roke v usta, potiska jeziček iz ust, se slini, spušča zvoke navdušenja). Glede na potrebe dojenčka lahko v dogovoru s pediatrom pričnemo z uvajanjem dopolnilne hrane tudi prej, vendar ne pred 17. tednom starosti. Prav tako z uvajanjem dopolnilne hrane ne odlašamo predolgo (po 26. tednu starosti), saj lahko zamudimo razvojno fazo sprejemanja živil v koščkih. Ko se uvaja dopolnilna hrana, se dojenčkove potrebe po dojenju ali uživanju mlečne formule postopno zmanjšujejo, tako dopolnilna hrana počasi nadomesti materino mleko oz. mlečno formulo.

Hrano dopolnite tudi s tekočino

Dojenčku se istočasno z uvajanjem dopolnilne hrane ponudi tudi tekočina. Najboljši vir tekočine predstavljata navadna voda ali nesladkani čaji. Nikakor niso primerni čaji z dodanim sladkorjem, instant čaji, 100 % sadni ali zelenjavni sokovi (npr. jabolčni in korenčkov), sadni nektarji, sirupi ipd. Omenjene pijače so tako imenovani vir praznih kalorij, ki škodujejo otrokovemu zdravju. Tudi čaji iz komarčka niso primerni vse do četrtega leta starosti, zaradi vsebnosti kemijske spojine estragol. V poletnih mesecih, ko se dojenčki več potijo in v primeru da zbolijo ali imajo drisko, se svetuje dodaten vnos tekočine.

Alergije na hrano

Pri uvajanju živil ni posebnih prehranskih omejitev, glede na alergijske učinke hrane. Družinska obremenitev s prehransko alergijo in posledično izogibanje prehranskim alergenom (jajcem, mleku, pšenici, jagodam, oreščkom) pri uvajanju dopolnilne hrane pri dojenčku ni jasno dokazano in se ne priporoča.

Različni načini prehranjevanja (vegetarijanstvo, veganstvo) 

Vegetarijanska oblika prehranjevanja predstavlja tveganje za moteno rast in razvoj otroka. Dejstvo je, da bolj kot je stroga oblika vegetarijanske prehrane (pesco-, delni, lakto-ovo-, veganci, presnojedci, frutarijanci in makrobiotiki), bolj se povečuje tveganje za pomanjkanje hranil: železa, cinka, kalcija, vitaminov B12, B2, D, n-3 maščobnih kislin, zlasti dokozaheksaenojske kisline (DHK), beljakovin in energije. V primeru, da starši želijo otroka hraniti z vegetarijansko prehrano, se svetuje pogovor s pediatrom in dietetikom. Tako Evropsko združenje za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN) kot tudi slovenske smernice odsvetujejo veganski način prehranjevanja za dojenčke in malčke.

Štirje ključni nasveti za uvajanje dopolnilne hrane

Uvajanje dopolnilne hrane ni odvisno le od izbora živil, ki se jih uvaja, ampak tudi od tega, kako in na kakšen način se živila uvaja, kdaj in kje, ter kdo živila uvaja. Posebno pozornost namenite spodnjim napotkom.

Spodbujajte otroka k hranjenju

Dojenčka hranite počasi in potrpežljivo. Vzemite si čas. Spodbujajte ga k hranjenju, a ga ne silite. Igrače, risanke, pametne naprave ipd. ne sodijo za mizo. Za mizo prav tako ni prostora za besede starejših otrok ali vas, kot so: »fuj«, »tega ne maram«, ker mlajši otroci to hitro razumejo. Eno in isto živilo se otroku lahko v roku nekaj dni ponudi večkrat, tudi do 15-krat, preden bo nov okus sprejel, bodite vztrajni.

Potrpežljivo učenje ob hrani

Čas hranjenja je čas učenja in izkazovanja ljubezni. Dopolnilno hrano vedno uvajamo, ko je dojenček dobro razpoložen, naspan in ne preveč lačen. Med hranjenjem se pogovarjajte z njim in vzpostavite očesni kontakt. Hrano naj raziskuje, vonja, okuša, tipa, si jo sam nosi v usta. Priporočljivo je, da ima otrok svoj »otroški« krožnik, da boste lažje ocenili, koliko hrane je zaužil.

Eksperimentirajte s hrano

Zavračanje nove hrane, ki je otrok še ne pozna, je povsem normalno, evolucijsko pogojeno. Priporočljivo je, da pri uvajanju novih živil tudi sami jeste enako hrano, saj jo bo otrok tako lažje sprejel. V kolikor določeno živilo zavrača dalj časa, poskušajte z eksperimentiranjem. Pripravite različna živila skupaj, da dobite novo kombinacijo okusov, barv, teksture. Bodite iznajdljivi. Otroka vključite v pripravo obroka (nabiranje zelenjave na vrtu/tržnici/trgovini, čiščenje zelenjave ipd.).

Priprava hrane in higiena

Pazljivost je potrebna tudi pri pripravi hrane, predvsem zaradi mikrobiološke kontaminacije, ki je glavni vzrok za pojav drisk in bruhanja pri otrocih. Paziti je treba na higieno rok in higieno delovne površine. Živila, predvsem sadje in zelenjava, morajo biti dobro oprana. Plesnivo sadje, kruh ali druga plesniva živila vedno v celoti zavržemo.

Sodelujoči strokovnjaki:

doc. dr. Evgen Benedik

https://www.kclj.si

univ. dipl. inž. živ. tehnol., Klinični oddelek za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko, Pediatrična klinika, UKC Ljubljana in Skupina za humano prehrano, Oddelek za živilstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, član Nacionalnega odbora za spodbujanje dojenja pri UNICEF Slovenija

asist. Neža Lipovec, mag. inž. preh. (UN)

https://www.kclj.si/index.php?dir=/pacienti_in_obiskovalci/klinike_in_oddelki/pediatricna_klinika/sluzba_za_dietoterapijo_in_bolnisko_prehrano

klinična dietetičarka, Služba za dietoterapijo in bolniško prehrano, Pediatrična klinika, UKC Ljubljana in Skupina za humano prehrano, Oddelek za živilstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

Prejmite redne uporabne informacije za vašega otroka Brezplačno.

Ni objav za prikaz

NAPIŠITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here