Uporaba zaslonov v predšolskem obdobju zahteva posebno previdnost glede izpostavljanja otrok tako samim zaslonom kot vsebinam na zaslonih. Vsem staršem priporočamo, da sledijo publikaciji Smernice za uporabo zaslonov, ki so jih pripravili slovenski pediatri.
Pri uporabi zaslonov sta pomembna razmisleka o časovni izpostavljenosti in dosegljivosti zaslonov. V družinah, kjer je na voljo več zaslonov, ki so v vidnem polju otroka, je tudi uporaba višja. Zato priporočamo, da zasloni, z izjemo televizije, niso na dosegu in v vidnem polju otroka. Prezgodnji stik z zaslonom se povezuje s težavami, kot so npr. težave s spanjem, težave z uravnavanjem čustev, moteno navezovanje v odnosu starš otrok, težave z usmerjanjem pozornosti ipd. Zato je pomembno, da otrok pred dopolnjenim 2. letom ni izpostavljen zaslonom. Da je to lažje izvedljivo, svetujemo, da ima vsak zaslon svoje mesto, vendar to naj ne bosta spalnica ali otroška soba. Zasloni naj bodo ugasnjeni, ko jih nihče ne gleda ali uporablja, saj pogosto zmotijo otrokovo igro in kakovost medosebnih interakcij (Manganello J.A. idr., 2009).
Uporaba zaslonov in časovna priporočila
- Otroci do 2. let starosti naj ne bodo izpostavljeni zaslonom.
- Od 2. do 5. leta starosti postopoma, glede na starost, največ do 60 minut dnevno in ne vsak dan.
To pomeni, da dvoletni otrok lahko občasno preživi pred zaslonom 5–15 min, medtem ko je 5 letni otrok lahko izpostavljen dlje, vendar ne več kot 1 uro in ne vsak dan. Pri tem je pomembno omeniti, da gre za okvirne časovne usmeritve, saj trdni dokazi za »meje varne uporabe zaslonov« za različne starostne skupine ne obstajajo.
Vir časovnih priporočil in priporočil za uporabo ekranov: Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih (Vintar Spreitzer, M., idr., 2020).
Ekran ni pripomoček za izgradnjo navad
Predšolsko obdobje je čas, ko otrok usvaja vsakodnevne navade, kot so prehod v spanje, prehranjevanje, skrb za osebno higieno, toaletni trening, oblačenje ipd. V praksi strokovnjaki opažajo, da starši pogosto posegajo po zaslonih kot pripomočku za motivacijo otrok med vzpostavljanjem navad. Kar ni najboljša strategija, saj lahko zamakne čas, ko otrok zmore opraviti opravila brez zaslonov.
Pri prehranjevanju, na primer lahko uporaba zaslonov med obroki otroke tako zamoti, da kasneje zaznajo občutek sitosti, kar lahko prispeva k povečanem vnosu kalorij (Bickham idr., 2013). Tudi prehod v spanje je lahko posebna rutina, ki krepi navezanost otroka na starša, medtem ko zasloni otroka preveč zasičijo in vznemirijo. Otrok se s prehodom v spanje ob navezovalnih osebah uči samopomirjanja in zato vsaj eno uro pred spanjem odsvetujemo uporabo zaslonov. Namesto zaslonov v več trenutkih izberite branje slikanic, pogovor, petje uspavank ipd. Prav tako odsvetujemo uporabo zaslonov med dojenjem.
Viri:
Bickham, D. S., Blood, E. A., Walls, C. E., Shrier, L. A., & Rich, M. (2013). Characteristics of screen media use associated with higher BMI in young adolescents. Pediatrics, 131(5), 935–941.
Vintar Spreitzer, M., Baš, D., Radšel, A., Anderluh, M., Vreča, M., Reš, Š., Selak, Š., Hudoklin, M., & Osredkar, D. (2021). Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih : priročnik za strokovnjake. Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Manganello J.A., Taylor, C.A. (2009). Television exposure as a risk factor for aggressive behavior among 3-year old children. Archives of Pediatric and Adolescent Medicine, (163). 1037–1045.
