Otroka pustite svobodnega in mu ne obuvate trdih čevljev s trdimi podplati.
Staršem Špela Gorenc Jazbec, dipl. fiziot., terapevtka razvojno nevrološke obravnave (RNO-Bobath) priporoča, da otroka pustite, da sam poskuša, da sam ponavlja, ker s tem se največ nauči.
Nekateri starši so neučakani in bi želeli, da otrok čim prej shodi, ampak otrok se mora res sam naučit najprej prenašat težo iz ene noge na drugo, pridobit stabilnost, pridobit ravnotežje, ki pa ga na način, da ga mi držimo, vodimo za roke, ne more dobit. Kadar primemo otroka za roke in ga vodimo v hojo, mu vzamemo ravno te prenose teže in odriv od podlage, ki je pomemben za kvalitetno hojo.
V tem primeru se otrok obesi na naše roke in noge avtomatično premika. Tukaj ne gre za pravo hojo, za prenose teže, za odriv svoje teže naprej, ampak gre le za avtomatsko premikanje nog. Ne avtomatsko, otrok se zaveda, da premika noge, ampak ni to hoja v tistem prave smislu. Veliko bolje, če so starši neučakani je, da si jih otrok prime za npr. nogo, hlače in na tak način gre z njimi. Ne da ga starši držijo, ampak da se otrok drži njih.
Priporočljivo je tudi, da pred seboj poriva predmete, ki nja bodo težji, da se mora res potruditi, da odrine in da se takrat, ko neha odrivati, da se lahko ustavi. To je najboljše. Da otroka pustite svobodnega, ga ne spodbujate, mu ne obuvate trdih čevljev s trdimi podplati. Se pravi, da ga pustite, da se uči iz ponavljanj.
