Zgradba kože kot razvoj mikroflore se praktično »normalizirata« v nekaj tednih po rojstvu.
Zgradba kože zdravega donošenega novorojenčka je že zelo podobna zgradbi zrele kože. Vse plasti so sicer nekoliko tanjše in celice vrhnjice kože drobnejše, v splošnem pa v zgradbi ni bistvenih razlik. Izjema so le dlake in lojne žleze, ki se zares aktivirajo šele v puberteti.
Koža takoj po porodu
V zadnjih tednih nosečnosti je koža novorojenčka prekrita s t. i. sirastim voskom (vernix caseosa), ki v prvih dneh po porodu omogoča koži prijazen razvoj lokalne mikroflore – take, ki soustvarja zaščitni plašč kože in preprečuje razmnoževanje za otroka škodljivih bakterij na njeni površini. Tako zgradba kože kot razvoj mikroflore se praktično »normalizirata« v nekaj tednih po rojstvu. Funkcionalno pa je koža dojenčka vendarle drugačna. Predvsem so tudi zgornje plasti vrhnjice močneje navlažene, dojenčkova koža se vode hitreje napije, a tudi hitreje izsuši. V usnjici procesi potekajo bolj aktivno, tako imunski sistem kot žilje so zelo reaktivni – vnetja in drugi bolezenski procesi se odvijajo hitro in intenzivno.
Tipi novorojenčkove kože
Razločevanje »tipov« kože novorojenčka se je razvilo v zadnjih letih, je izkustvene narave in ni poenoteno. Deloma se omenja delitev na normalno kožo, suho kožo, občutljivo kožo in kožo dojenčkov, ki so verjetno atopiki (nagnjeni k alergijskim odzivom). Drugi spet ločijo med normalno kožo, normalno, a občutljivo kožo in suho kožo. V osnovi gre za razlikovanje med »normalno« kožo in tako, ki je na izgled, otip in način odzivanja drugačna, kot jo pričakujemo pri zdravem dojenčku.
Normalna koža je mehka, nežna, primerno vlažna, enakomerno obarvana in različni, vsaj blažji, dražljaji ne sprožijo vnetnega odziva. Pri vseh ostalih omenjenih »tipih« je koža lahko izsušena, groba, pogosto se celo očitno lušči. Že ob manjših dražljajih se odzove z rdečino, vnetjem, otroček se pogosto praska in na njej občasno opazimo drobne ranice.
Kaj vpliva na oblikovanje in tip novorojenčkove kože
- Ključni dejavnik pri oblikovanju novorojenčkove/otroške kože je njegov genski zapis. Le ta vpliva na strukturo kože, na njeno zorenje in presnavljanje, na sposobnost zadrževanja vlage, na imunsko dogajanje v koži, njeno odzivnost na specifične hormonske dražljaje itn.
- Zelo pomembno je seveda tudi splošno zdravstveno stanje otroka in eventuelna zdravljenja, ki jih prejema.
- Vsekakor pa ima zelo veliko vlogo tudi nega kože. Z napačno nego sprožimo vnetje tudi v sicer najbolj »normalni« koži in s pravilno nego preprečimo ali vsaj omilimo različne patološke procese.
V vsakem primeru je pomembno, da v koži ne sprožimo izsuševanja in vnetja. Tudi pri zdravi koži se v čim večji meri izogibamo uporabi pripravkov, ki vsebujejo barvila, dišave ali agresivne surfaktante. Poleg tega je priporočljivo po vsakem kopanju ali intenzivnejšem umivanju na kožo nanesti negovalno kremo, da pomaga pri zadrževanju vlage v koži.
Pri bolj občutljivi, k izsuševanju in vnemanju nagnjeni koži poleg rednega nanašanja negovalnih krem priporočamo uporabljati tudi pripravke, ki umirjajo kožo in take, ki so sposobni v koži zadržati nekaj več vlage, kot to zmore kože sama. Pazljivost je potrebna tudi pri izbiri oblačil, ki naj bodo mehka, nežna, brez grobih predelov (konice rokavov, zadrge, plastični šivi ipd.). Prav tako za pranje otrokovih oblačil uporabimo praške, prilagojene občutljivi koži; mehčalce opustimo, oblačila naj se takrat dodatno izperejo.
