Težke kovine in vnos le-teh v prehrano

0
167

Ne moremo natančno določiti, v katerih živilih lahko najdemo težke kovine, ker je odvisno tudi od okolja, v katerem so živila pridelana.

V videu si poglejte priporočila Urške Blaznik, univ. dipl. kem., spec. san. kem., iz Inštituta za varovanje zdravja RS.

V zadnjem času samo govorimo o kovinah in to so predvsem svinec, kadmij, živo srebro in arzen. To so v bistvu polkovine, to so predvsem sestavine živil, ki niso prisotne v hrani naravno, ampak prihajajo v hrano iz okolja. Vemo, da je naše okolje onesnaženo do neke meje in da so različna območja bolj ali manj onesnažena. Kadmij prihaja iz industrijskih območji, za živo srebro vemo, da se bioakumulira v organizmih in se pravzaprav izpira v morje, iz površine v morja in potem iz teh morskih prehrambnih živilih in tako prihaja tudi v naše telo.

Največja koncentracija živega srebra je torej prav v morski prehrani. In pa tudi arzen, ki je prav tako onesnaževalec. Morski sadeži torej vemo, da niso najbolj primerni za otroke, prav tako tune, ki jih otroci ne bi smeli prejemati več kot enkrat na teden. Tudi gobe, ki so naravni akumulatorji kadmija in prav na teh industrijskih območjih in ta se potem nabira v ledvicah in jetrih in nikoli ne vemo, ali bo prišlo do škodljivega delovanja ali ne. Za to sam človek res ne more veliko narediti. Na splošno pa gobe res niso primerne za otroke. Kar lahko naredimo zase je to, da se sezonsko prehranjujemo in tako vnašamo v naše telo raznovrstno prehrano.

DELI

Sodelujoči strokovnjaki:

Urška Blaznik

http://www.nijz.si/

univ. dipl. kem, spec. san. kem., Nacionalni inštitut za javno zdravje

Prejmite redne uporabne informacije za vašega otroka Brezplačno.

NAPIŠITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here