Otroci med tretjim in petim letom imajo živo domišljijo, ne razumejo pa še, kje je meja med fizičnim svetom in njihovim notranjim svetom, zato so nočne more pogoste.
Nekatere motnje spanca so del otroštva. Raziskava med ameriškimi otroki na nacionalni ravni je pokazala, da se približno 70 odstotkov otrok skoraj vsak teden srečuje z eno ali več težav s spanjem.
Nočne more. Otroci med tretjim in petim letom imajo živo domišljijo, ne razumejo pa še, kje je meja med fizičnim svetom in njihovim notranjim svetom, zato so nočne more pogoste. Po grdih sanjah potrebujejo hitro tolažbo in pomiritev. Pomembno je, da otroku poveste, da sanje niso resnične in ga ne morejo prizadeti, vendar boste morda morali prižgati luč kot dokaz, da v sobi na primer ni nobenih pošasti. Majhen delež otrok ima redne nočne more, ki jih lahko sprožijo stres, spremembe v vsakdanji rutini ali vznemirljivi dogodki. Otroku pomagate, če se z njim pogovarjate o tem, kako se počuti, odejice in nočne lučke pa zagotavljajo dodatno pomiritev.
Nočne groze. V nasprotju z nočnimi morami, ki se pojavijo pozno ponoči, se nočne groze običajno pojavijo uro ali dve potem, ko otrok zaspi. Če ste zraven, so lahko strašljive, ker ima otrok odprte oči, videti pa je prestrašen. Otroka ne poskušajte buditi, vendar ostanite ob njem. Ko se sanje končajo, se bo pomiril in se jih naslednji dan ne bo spomnil. Nočne groze so lahko povezane s pomanjkanjem spanca, zato pomaga, če gre otrok prej spat. Sprožijo jih lahko tudi dejavniki, kot sta stres in spanje v tujem okolju.
Hoja v spanju. Hoja v spanju je pri otrocih zelo pogosta. Običajno se pojavi uro ali dve potem, ko gredo spat. Ne budite otroka, ki hodi v spanju, vendar se prepričajte, da se ne more poškodovati. Hoja v spanju je povezana s pomanjkanjem spanja.
Poskrbite, da se vaš otrok pred časom za spanje umiri. Če se zavzeto igra, ga opozorite, da bo čez pet minut čas za kopel. Spanje je ključnega pomena za vzdrževanje telesnega in duševnega zdravja, zato je pomembno, da otroka zgodaj naučite primernih navad glede spanja.
Vir: Naš malček
