Strah je prilagojen odziv, če se pojavlja na primernem mestu in ob pravem času. Z razvojem prihaja do sprememb v tem, koliko je strah močan, koliko strahov se pojavlja pri otroku.
Kakšni strahovi se pojavljajo pri dojenčkih?
- Dojenčki v prvi polovici prvega leta le redko doživljajo čustvo strahu. Strah doživljajo le v situacijah, ko zaznajo nenadne in močne dražljaje v okolju, npr. hrup, ropot, prižiganje in ugašanje luči.
- V drugi polovici prvega leta starosti, strahovi postajajo pogostejši. Dojenčki so v tem obdobju bolj zadržani, strah jih postane, ko zagledajo za njih nekaj novega, npr. igračo ali obraz.
- Ko se začnejo samostojno gibati po prostoru, se začnejo bati globine. Strah pred globino dojenčka obvaruje pred nevarnostjo padca oziroma poškodbe.
- V obdobju od 0 mesecev do enega leta, se torej otrok s strahom odziva na nove osebe, nove in nenavadne predmete ter globino. Strah se v obdobju prvega leta starosti pojavlja tudi zaradi nenadnega hrupa ali poka ter tudi takrat, ko otrok občuti ali pa pričakuje, da bo občutil bolečino. Pogost strah v tem obdobju je strah pred zdravnikom.
Kdaj gre za plašnost in kdaj za strah?
Strah je prilagojen odziv, če se pojavlja na primernem mestu in ob pravem času. Z razvojem prihaja do sprememb v tem, koliko je strah močan, koliko strahov se pojavlja pri otroku in o tem, na kaj se strah nanaša. Plašnost pa je čustvo, ki se nanaša na možne negativne ali ogrožajoče posledice. Pretirana plašnost lahko predstavlja vedenje, ki otroka privede do težav s spanjem, ovira razvoj gibalnih spretnosti in gibalnih dejavnosti ter povzroči težave v otrokovih socialnih situacijah z drugimi odraslimi ali vrstniki.
Plašnost je lahko posledica tega, da je otrok doživel veliko situacij, v katerih g
a je bilo strah, pa ni čutil dovolj velike opore s strani staršev, deloma pa je plašnost, kot osebnostna lastnost, lahko tudi prirojena.
Kako lahko otroka prepričamo, da strahu ni?
Pomembno je, da otrok čuti varnost in podporo s strani staršev, v prvi polovici prvega leta predvsem od mame, kasneje pa od obeh staršev.
Ker se otrok boji vsega, kar je nepričakovano, ga je potrebno, kadarkoli je to mogoče, pripraviti na situacijo, da ne pride do presenečenja. Na primer, da starši pripravijo otroka na to, da bo nekaj močno počilo, se z njim pogovorijo o tem, kaj bo pri obisku zdravnika, naredil zdravnik …Zlasti pri majhnem otroku je pomembno, da se lahko obrne na mamo v vseh težavah oziroma situacijah, ki pri njem vzbujajo strah.
Katere so posebnosti v tem obdobju?
Lea Beznik, univ. dipl. psih., svetuje: »Na tem mestu bi rada izpostavila strah oz. tesnobo, ki se začne pojavljati nekje pri sedmem mesecu starosti. Takrat se otrok začne zavedati, da je od matere ločena oseba. V tem obdobju se še vedno razvija otrokova navezanost, potreba po materi in bližini, hkrati pa tudi strah, da bi ga od nje ločili. Zato se v tem obdobju otroci radi igrajo igrico »ku-ku«. Mamica je pri otroku, nato pa je nenadoma ni. Takrat otrok zadrgeta od skrbi in nato se mama spet pojavi. Tesnoba je mimo in otrok začuti veselje. Otrok ima naravno težnjo po tem, da raziskuje zunanji svet in da se upa podati stran od matere. Za zdrav osebnostni razvoj otroka je pomembno, da mama otroka pri tem vzpodbuja, saj se bo tako otrok učil zaupanja vase. Vendar pa mora biti mama vedno blizu, da ga potolaži, če se česa prestraši.«
