Pri zdravem novorojenčku enostavno prepoznamo opisana stanja čuječnosti, saj jih jasno izraža in večkrat dnevno prehaja skozi vsa navedena stanja.
Plod v maternici večino časa prespi. Proti koncu nosečnosti postajajo vzorci spanja in budnosti rednejši. Po rojstvu ima novorojenček sicer lastno biološko uro, ki pa še ni usklajena z ritmom dneva in noči; običajno prespi 16 do 18 ur na dan oz. do 70 % vsega časa, a le redko več kot 4 ure zdržema. V 24-ih urah se ritem spanja in budnosti pri novorojenčku menjata približno na 3 do 4 ure. Šele po nekaj tednih se postopoma začne izražati vpliv cirkadianega ritma v približno 24-urnih periodah.
Prepoznavanje stanja čuječnosti glede na raven otrokove telesne aktivnosti
Novorojenčkov ritem spanja in budnosti v veliki meri narekuje ritem lakote; prebuja se približno na 3 ure in v času dneva/noči (24 ur) se nenehno menjavajo njegovi vedenjski vzorci, ki se gradijo na različnih stanjih čuječnosti. Ločimo pet stanj čuječnosti, ki jih prepoznamo glede na raven otrokove telesne aktivnosti, mimike obraza, način dihanja, oglašanja, zapiranja in odpiranja oči ter odzivanje na zunanje dražljaje. Stanja čuječnosti so tako na nek način novorojenčkova govorica, s katero izraža svojo sposobnost vzpostavljanja ravnovesja med izzivi okolja in svojimi potrebami.
Čuječnost in otrokovo spanje
Prvi dve stanji čuječnosti se navezujeta na otrokovo spanje. Ločimo dve fazi spanja; mirno, ko novorojenček enakomerno diha, nima mišične aktivnosti in ima zaprte oči. To je pomembna faza spanja, ki ji pripisujejo pomen za regeneracijo zalog energije in običajno traja približno 20 minut. Druga faza je aktivno spanje (rapid eye movemen – REM spanje), ki predstavlja 50 do 60 % celotnega spanja; za to spanje so značilni premikanje očesnih zrkel, mimika obraza, neenakomerno dihanje, sunkoviti gibi okončin, občasno sesanje, lahko tudi hipna prebujanja. Pomembno je, da to fazo spanja prepoznamo in ne zamenjamo s prebujanjem; otroka pustimo spati, kljub temu da daje vtis, da je buden; z napačnim ravnanjem v tem stanju čuječnosti lahko zmotimo njegovo spanje.
Priporočljivo je, da zdravega novorojenčka ne zbujamo, za spodbujanje zorenja cirkadianega ritma pa se priporoča, da je ponoči spalnica zatemnjena in da se, v kolikor se novorojenček ponoči prebuja, z njim pogovarjamo tiho in ga nahranimo v poltemi.
Stanje dremavosti, mirne budnosti, nemira in joka
Naslednja faza čuječnosti je dremavost, ki je vmesno stanje med spanjem in budnostjo. Otrok diha redneje, prisotne je nekaj motorične aktivnosti, lahko odpira oči. Tudi v tej fazi je pomembno, da otroka ne zmotimo, da ga opazujemo in razumemo, katero pot iz tega stanja bo ubral; bodisi bo zaspal ali pa bo prešel v naslednje stanje čuječnosti, ki je stanje mirne budnosti. V stanju mirne budnosti je novorojenček povsem miren, pozorno gleda in opazuje okolico, sposoben je s pogledom spremljati obraz in vzpostaviti kontakt z očmi, kadar se predmet premika v njegovi neposredni bližini – do 20 cm. To je najdragocenejši čas, ki naj ga starši izkoristijo za aktivno ukvarjanje z otrokom – hranjenje, dotik, čustveno komunikacijo. V stanju nemira, ki predstavlja naslednje stanje čuječnosti, ima novorojenček oči večinoma odprte, gibe sunkovite, je nerazpoložen, lahko na kratko zajoka. To je stanje, ko otrok išče pozornost in tolažbo.
Če preide v naslednje stanje – jok, to z lahkoto prepoznamo: otrokovo čelo je nagubano, gibi rok in nog so hitri, sunkoviti, otrok joka – to je njegov klic na pomoč. S tem sporoča, da mu je neudobno, da potrebuje pomoč, tolažbo. Lahko sporoča, da ne zmore procesirati vseh dražljajev iz okolice, da se želi umiriti. To stanje ni nujno povezano z lakoto.
Stanja čuječnosti – temelj čustvenega in socialnega razvoja otroka
Pri zdravem novorojenčku enostavno prepoznamo opisana stanja čuječnosti, saj jih jasno izraža in večkrat dnevno prehaja skozi vsa navedena stanja. Pomembno je, da jih starši prepoznavajo, saj predstavljajo otrokovo govorico o tem, kaj potrebuje in doživlja. So nekakšen temelj, na katerem se gradi govorica novorojenčka; če jih pravilno prepoznavamo, podpiramo zdrav razvoj otroka: zdravo spanje na eni strani, tolažbo na drugi, vmes pa dragocena obdobja budnosti, ki so temelj čustvenega in socialnega razvoja otroka.
Kadar eno stanje čuječnosti prevladuje skozi 24 ur – npr. če je novorojenček pretirano zaspan, se ne prebuja ali pa se prebudi le za kratek hip, je to znak, da se mu moramo bolj posvetiti. V takšnem stanju je potreben posvet z otrokovim pediatrom, saj je stanje lahko povezano s premajhnim vnosom mleka ali celo vodi v dehidracijo. Prav tako je zaskrbljujoče, če prevladujeta jok in nemir – vzroki za to so lahko zelo raznoliki in tudi ob takšnem vedenjskem vzorcu je potreben celovit razmislek o otrokovem stanju.
Viri: Gubanc A., Paro Panjan D.: Spanje in stanja čuječnosti pri novorojenčku. Pediatrična klinika, Klinični oddelek za neonatologijo in Društvo za pomoč bolnim novorojenčkom. Prvi koraki; 2012. Paro Panjan D., Kordič J., Gubanc A.: Vedenje pri novorojenčku. Pediatrična klinika, Klinični oddelek za neonatologijo in Društvo za pomoč bolnim novorojenčkom. Prvi koraki; 2015.
