Kožne okužbe so lahko bakterijske, virusne ali glivične.
Že takoj po rojstvu se lahko pojavijo spremembe na koži novorojenčka, ki niso nevarne, so fiziološki pojav, ne potrebujejo zdravljenja in večinoma spontano izzvenijo. Pozorni moramo biti na pojav nekaterih kožnih sprememb, ki potrebujejo ustrezno ukrepanje, zdravljenje in nego. Kožne okužbe so lahko bakterijske, virusne ali glivične.
1) Najpogostejša okužba z bakterijo Staphylococcus aureus se lahko pojavi v prvih tednih življenja in se kaže z mehurčki z rumenkasto tekočino, ki se hitro prenašajo na druga mesta. Ko mehurčki počijo, nastane krasta. Otrok potrebuje antibiotično zdravljenje.
2) Okužba z virusom Herpesa simpleksa lahko nastane takoj oz. do četrtega tedna po rojstvu. Prenaša se skozi poškodovano kožo, prek ustne, očesne sluznice ali sluznice spolovila. Otrok se lahko okuži že med nosečnostjo, med porodom ob prehodu skozi vaginalni kanal ali po rojstvu prek rokovanja okužene osebe.
Bolezen kože, oči in ust se pojavi v 3-16 dneh po rojstvu. 1-3 mm veliki mehurčki se pojavijo po koži, na sluznici ust in žrela pa razjede. Če so okužene oči, se solzijo, veznica je pordela. Da ne pride do okužbe živčnega sistema, je potrebno zdravljenje z zdravili.
3) Najpogostejša glivična okužba je okužba z glivo Candido albicans, ki se razvije v prvih tednih po rojstvu na toplih in vlažnih predelih kože (pod plenicami ali ustni sluznici). Pojavi se rdečkast izpuščaj pod plenico, pri katerem so lahko prisotni tudi majhni beli mehurčki ali pa se koža lušči. Če opazite bele obloge v ustih, jeziku, po nebu je to lahko posledica okužbe sluznice z glivami kvasovkami in ga je potrebno zdraviti z zdravili.
Vnetje kože pod plenicami
Vnetje kože pod plenicami nastane zaradi draženja kože z izločki (urin, blato), dodatkov v plenicah, kot so parfumi in barvila. Zaradi vlažnega okolja se v plenici zadržuje več bakterij in gliv, spodbujeno je delovanje encimov v blatu, ki delujejo na beljakovine in maščobe v koži in jo poškodujejo. Plenice zato menjavajte pogosto (na tri ure oz. ko je plenica polna) in stalno skrbite za suho okolje. Poškodovano kožo vedno dobro obrišite (brez drgnjenja) in počakajte, da se posuši ter nežno nanesite zaščitna mazila.
Alergijski izpuščaj
Alergijski kožni izpuščaj se najpogosteje pojavi zaradi odziva imunskega sistema na beljakovine v hrani v obliki koprivnice, srbečice, lahko tudi oteklin v predelu ust, oči in ustne votline.
Pri motnjah strjevanja krvi se lahko pojavijo po koži drobne rdečkaste pike, kožne in podkožne krvavitve ter krvavitve iz ran.
Madež portskega vina
Madež portskega vina (nevus flammeus) je žilna nepravilnost, ki se pojavi pri 0,3 % novorojenčkov. Nastane zaradi nepravilnosti kapilar v usnjici. Je jasno vidno znamenje, ki običajno ostane celo življenje. Sčasoma lahko zbledi ali pa postane temnejše rdeče ali vijoličaste barve.
Žilni tumorji
Žilni tumorji – hemangiomi, so lahko opazni pri 5 % novorojenčkov že ob rojstvu ali se pojavijo v prvih tednih življenja. Pogostejši so pri nedonošenčkih. Na začetku rastejo hitreje, nato pa se rast zmanjša. V 90 % do 9. leta starosti izginejo.
Pigmentna znamenja
Pigmentna znamenja nastanejo zaradi razmnoževanja celic, ki tvorijo pigment (prirojeni melanocitni nevusi) pri 1-3 % novorojenčkov. Lahko so vidni že ob rojstvu ali pa se pojavijo v prvih mesecih življenja. So rjavkaste ali črne barve z neravnimi robovi in se lahko večajo z razvojem otroka. Ta znamenja morajo zdravniki redno nadzirati.
Viri: Novorojenčkova koža, Prvi koraki – Društvo za pomoč bolnim novorojenčkom, UKC Pediatrična klinika, Klinični oddelek za neonatologijo, 2017. Vznemirljive spremembe na otroški koži, Vlasta Dragoš, dr. med., specialistka dermatovenerologije in alergologinja z Otroškega oddelka Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana, Naša lekarna št. 73, maj 2013.
