Spodbujanje razmišljanja in mišljenja otroka

0
648

Pomembno je vzgojiti otroke, ki bodo samostojni, iznajdljivi, »pametni« in uspešni. Spodbujanje razmišljanja je zato ključ do uspela.

»Recepta«, v katerem bodo navedene točne sestavine za »učenje razmišljanja otrok«, ni. Vendar pa se vse bolj ukvarjamo z vzgojo in izobraževanjem otrok, kot pa: vzgojiti otroke, ki bodo samostojni, iznajdljivi, »pametni« in uspešni! Spodbujanje razmišljanja je zato ključ do uspela.

»Ne visoka stopnja inteligence ne domišljija, pa tudi oboje skupaj, ne pripomore k nastanku genija. Ljubezen, ljubezen, ljubezen – to je duša genija.« (Wolfang Amedeus Mozart)

V predšolskem obdobju je otrok v intenzivnem razvoju na vseh področjih (telesni, duševni, čustveni, socialni, moralni razvoj …), ki poteka postopoma, zaporedno, posamezna področja pa se med seboj prepletajo. V otrokovem razvoju obstajajo obdobja, ki so najbolj primerna, da se otrok nekaj nauči, kritična obdobja, da pridobi določeno spretnost na najbolj učinkovit način.

Otroci naj bi bili v proces učenja aktivno vključeni, da si lahko na podlagi lastnih izkušenj gradijo svoje lastno znanje. Ena od temeljnih nalog šole je, da otroke naučijo brati in pisati, torej pismenosti. Brez tega enostavno ne gre naprej. S tem ne mislimo, da moramo otroka že v predšolski dobi učiti pisati in brati. Zgodnje opismenjevanje je tudi poslušanje govora odraslega (starša in vzgojitelja), skupno branje, spoznavanje znakov in simbolov, pogovor o prebranem ipd. Ljubica Marjanovič Umek (2011) poudarja, da je razvoj govora do približno petega leta pomemben za kasnejšo pismenost otrok, opisujejo ga kot varovalni dejavnik pismenosti otrok. Ni vseeno, kdo in kako se z otrokom pogovarja, koga in kaj otrok posluša. Pomembno je, kako govorimo pred in z otrokom. Kakšno literaturo posredujemo otrokom in koliko skupaj beremo. Zelo pomembno je družinsko skupno branje. Poleg pridobivanja besednega zaklada in razvijanja metajezikovnih zmožnosti, se poglablja tudi čustven odnos med udeleženci družinskega branja. Je še kaj lepšega kot dragoceni trenutki pred večernim počitkom s pravljico?

Kot drugi pomemben element za razvoj mišljenja otrok je simbolna igra. Pri simbolni igri si otroci predstavljajo predmete in osebe, ki jih trenutno ni, in jih nadomestijo z drugimi predmeti ali pa se samo pretvarjajo. Na primer: Otroci se igrajo na igrišču vrtca. Kuhajo; košček lubja jim služi kot posoda, vejice kot žlice, mivka, trava in cvetlice so sestavine za torto, vzgojiteljica Lidija pa »praznuje« rojstni dan. Deklica se spomni, da bi na praznovanje povabili še deklico, ki je ta dan odsotna. V rokah drži storž, ki ji služi kot telefon, in se »pogovarja« s prijateljico ter ji razlaga, kako v vrtcu pečemo torte in kako Lidija praznuje rojstni dan in naj vendar pride še ona. Seveda tistega dne vzgojiteljica ni imela rojstnega dne, otroci so si pač tako igro zamislili. Otroku moramo ponuditi dovolj časa in priložnosti za igro z udeležbo tako vrstnikov kot odraslih.

Prav mi odrasli lahko otrokom pomagamo, da bodo razvijali svoje strategije razmišljanja in učenja s postavljanjem vprašanj in iskanjem odgovorov. Velikokrat na vprašanje lahko odgovorimo samo z da ali ne (zaprta vprašanja), vendar lahko vprašanje spremenimo v odprto vprašanje in s tem otroka spodbudimo k razmišljanju. Zaprto vprašanje: »Ali je nebo modro?« lahko spremenimo v odprto vprašanje: »Koliko barv lahko najdeš na nebu?« (Otrok v vrtcu, 2001, str. 166). Na otrokova večna vprašanja, zakaj, skušamo odgovoriti s postavljanjem novih podvprašanj, tako da jih spodbujamo k iskanju odgovora. Nič pa ni hudega, če otroku pač kdaj rečemo, da česa ne vemo. Lahko skupaj pogledamo v knjigo, slovar, enciklopedijo, na internet  ipd. Na področju jezika (ob posredovanju zgodb, kvalitetnega risanega filma ipd.) lahko veliko naredimo za spodbujanje razvoja mišljenja z vprašanji, ki spodbujajo otroka, da razmišlja tako o svojih občutkih ob doživljanju literarnega dela kot o občutkih drugih, npr. glavnih junakov. Vprašanja, kot so: kako si se počutil ob tem in tem dogodku, kako misliš, da se je počutila ta oseba iz zgodbe ipd. Ob tem pustite otroku čas za razmislek. Ne zahtevajte odgovorov takoj in zdaj. Včasih je dovolj že samo vprašanje, da sproži miselne procese in prinese nadgradnjo k razvoju mišljenja otroka. To pa so tudi že začetki kritičnega razmišljanja.

Nekaj osnovnih dejstev, iz katerih izhajamo, če želimo spodbujati samostojno razmišljanje pri otroku:

  1. otroku je treba zadovoljiti osnovne potrebe po varnosti, ljubezni, spoštovanju, samouresničevanju;
  2. spodbuja naj se aktivno učenje s čim večjo soudeležbo otroka;
  3. ponuditi je treba prostor, sredstva in situacije za aktivno učenje;
  4. pomembno je postavljati »pametna« vprašanja, ki spodbujajo razmišljanje, in nuditi dovolj časa za razmislek;
  5. spodbujajte otroke, da bodo povedali svoje misli, mnenja, dajali predloge, jih skupaj z vami vrednotili, torej imeli svoje lastno mnenje, ki ga bodo znali tudi izraziti (sposobnost kritičnega mišljenja);
  6. otrokom nudite kakovostno otroško literaturo, glasbo, lutkovne in gledališke predstave, ples, izbrane in časovno omejene risane in igrane filme;
  7. veliko časa naj se preživi ob skupnem družinskem branju;
  8. nudite čas za igro (ne le s popolnimi igračami iz trgovine) tudi z naravnim materialom, v naravi, gozdu, na travniku …, da bo našel predmete, ki spodbujajo simbolno igro.

Svojim otrokom večkrat povejte, da jih imate radi. Pokažite jim, da jih razumete, ko jim bo kaj spodletelo, ko ne bodo »popolni«, kot ni nihče med nami. Čutiti morajo, da verjamete vanje, in le, če jim boste sposobni posredovati občutek, da res verjamete vanje, bodo vse njihove sile usmerjene k uspehu. Dajte jim občutek, da so sprejeti, občutek varnosti in ljubezni. Vrtec je edinstvena »učilnica« socialnih stikov in odnosov. Naša naloga je naučiti svoje otroke, predvsem z lastnim zgledom, da bodo začutili, razumeli in sprejeli sovrstnika. Empatija (zmožnost prepoznati občutke – počutja, mišljenja drugih in jih razumeti) je tudi eden od kazalcev višje stopnje mišljenja – inteligence.

Literatura: Campbell, D. (2004). Mozart za otroke. Ljubljana: Tangram; Jerše, L. (2005). Medpodročne povezave (gibalno plesna vzgoja-matematika). Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, pedagoška fakulteta; Krnel, D. (1993): Zgodnje učenje naravoslovja. Ljubljana: DZS; Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana. Ministrstvo za šolstvo in šport; Marjanovič Umek, L. (2011). Vloga jezika in socialnih kontekstov za razvoj predbralnih in prednapisovalnih zmožnosti. Bralna pismenost v Sloveniji in Evropi, Zbornik konference. Dostopno na http://www.zrss.si/bralnapismenost/files/ZBORNIK_BRALNA_PISMENOST_2011.pdf (pridobljeno 28. 9. 2013); Otrok v vrtcu (priročnik h kurikulu za vrtce). (2001). Maribor: Obzorja; Turnšek, N. (2002): Problemsko in raziskovalno naravnano učenje v vrtcu. Pedagoška fakulteta v Ljubljani, študijsko gradivo; Wolfolk, A. (2002): Pedagoška psihologija. Ljubljana: Educy.

Sodelujoči strokovnjaki:

Lidija Jerše

mag. prof. predšolske vzgoje

Prejmite redne uporabne informacije za vašega otroka Brezplačno.

NAPIŠITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here