Starši lahko spodbujate kognitivni razvoj otroka, ga spodbujate, da se razvija z različnimi igračami in situacijami, ki jih tako otrok prepoznava. Kognitivno učenje pa vpliva na telesni in psihični razvoj otroka.
Za ugoden telesni in psihičen razvoj otroka je pomembno, da ima otrok ugodno dedno predispozicijo, da se rodi zdrav in odrašča v interakciji z vzpodbudnim okoljem. Neugoden vpliv kateregakoli izmed navedenih faktorjev lahko negativno vpliva na telesni in psihični razvoj. Stimulativno okolje (toplo družinsko okolje, sprejemanje otrokovih posebnosti, krepitev občutka varnosti, vzpodbujanje samostojnosti) ustvari dobro podlago, da otrok razvije svoje intelektualne sposobnosti in osebnostno dozoreva. Potrebno je slediti otrokovim razvojnim potrebam. To je, ne prehitro zahtevati preveč (ko otrok še ni dozorel) in ne zavirati, ko je sposoben osvojiti nove spretnosti in se osamosvojiti.
Vsaka minuta, ki jo boste posvetili otroku, bo pripomogla k boljšemu razvoju otrokovih možganov, ki se v prvem letu otrokovega življenja razvijajo hitreje kot drugi deli telesa. Zato se z otrokom pogovarjajte, ga nosite s sabo, mu razkažite okolico ter mu nudite možnosti za igro, gibanje in raziskovanje.
Znanstveniki so ugotovili, da na otrokovo inteligenco in počutje vpliva predvsem njegovo okolje. Otroci, ki prihajajo iz stimulativnega okolja (to pomeni, da se starši veliko ukvarjajo z otrokom, se pogovarjajo z njim, mu dajejo igrače, ustrezne njegovi starosti ipd.), imajo veliko več sinaps oziroma povezav med nevroni. Če sinapse odmrejo, se jih ne da več obnoviti, zato je prvo leto bistveno za razvoj možganov vašega malčka. Pomembno je, da otroka ne silite k aktivnostim, na katere še ni pripravljen. Nudite mu izzive in spodbude, primerne njegovim zmožnostim – od otroka ne zahtevajte »čudežev« čez noč.
V zgodnjem razvoju otroka je igra izredno pomembna. Preko igre poteka nenehna stimulacija vseh čutil, razvija se socialna zrelost, čustva zrelost, poglablja se navezanosti, pripadnosti in občutek varnosti. Otrok se igra sam s sabo z drugimi otroci in z odraslimi. Način igre in izbira igrač mora slediti razvoju otroka. Pri izbiri igrač imejte v mislih, da otroci predmete le opazujejo, nato začnejo segati po njih (2. mesec), udarjati po njih (3. mesec) in jih otipavati, pri petih mesecih pa vse igrače potujejo v usta.
Bo besedah dr. Bill Sears-a so za otroke najbolj primerne igrače kocke in žoge.
50 odstotkov sposobnosti za učenje se razvije do otrokovega 4. rojstnega dneva, 30 odstotkov pa do starosti 8 let. Otrok pridobi nadzor nad gibi v naslednjem zaporedju: glava, ramena, roke, dlani, prsti in hrbtenica. Ko ima nadzor nad hrbtenico, se nauči sedeti. Otrok se najbolj vsestransko razvija skozi igro, pri kateri lahko aktivno sodelujete tudi vi sami. Preproste vaje, ki bodo izboljšale otrokove gibalne spretnosti, držo in koordinacijo, začnite izvajati čim prej. Gibanje je torej otrokova igra, hkrati pa vzpodbuja otrokov razvoj vseh intelektualnih sposobnost
Pomanjkanje gibanja se kaže v kasnejši slabi drži ter pomanjkljivem telesnem, gibalnem in tudi umskem razvoju.
- Bodite potrpežljivi, gibi naj bodo nežni, brez sunkovitih potegov in sile.
- Najprej boste otroka gibali vi, čez nekaj časa pa bo otrok začel sodelovati tudi sam.
- Vedno izvajajte vaje za vse mišične skupine (enakomerno).
- Ne silite otroka k vajam, ki jih ne mara
Sposobnost koordinacije poveča štirikrat po petnajst minut zibanja, drgnjenja, valjanja in božanja. (Dr. Ruth Rice, Teksas).
