Škodljivi aditivi

0
571
Aditivi v hrani.
Aditivi v hrani.

Večino aditivov v živila dodajajo od takrat, ko so začeli industrijsko pripravljati hrano. Aditive se dodaja hrani, da se podaljša trajnost izdelkov ...

Uporaba aditivov, tako imenovanih E-jev, je pogosta in sestavni del sodobnega načina prehranjevanja. Večino aditivov se v živila dodaja od takrat, ko so začeli industrijsko pripravljati hrano. Poznamo več kot 1000 aditivov, nekateri so naravnega izvora, drugi so umetno sintetizirani, tretji proizvod mikroorganizmov in podobno, ki se namensko v industriji dodajajo živilom v predelavi, pripravi, obdelavi, pakiranju, transportu, ali pa, ker želi industrija pridobiti naklonjenost kupca, da bi izdelek privlačil kupca z drugačnim okusom, barvo.

Sladkarije
Sladkarije

Aditive razdelimo v funkcionalne skupine (več kot 20), nam najbolj znane so:

  • SLADILA – za sladkanje živil in namizna sladila
  • BARVILA – obnova ali poudarjanje barve živila
  • KONZERVANSI – podaljšajo rok uporabnosti živil, preprečujejo rast mikroorganizmov, tudi zdravju škodljivih
  • EMULGATORJI – v živilih omogočajo nastanek in ohranjanje homogene mešanice dveh ali več med seboj nezdružljivih spojin (npr. voda/olje)
  • AROME – poudarjajo okus in vonj živila
  • STABILIZATORJI – vzdržujejo konsistenco živila (npr. preprečujejo izločanje vode na površini živila)

Vsak uporabljen aditiv mora biti, skladno z veljavno zakonodajo, označen na deklaraciji živila med sestavinami. Funkcionalni skupini pri označevanju mora slediti ime ali E številka aditiva npr. konzervans: natrijev benzoat ali konzervans: E 211.

Za otroke je hrana vir energije in hranil, ki so nujni za njihov razvoj in rast. Zato mora biti hrana za otroke kakovostna in raznolika. Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje poudarja, naj otroci uživajo čim manj hrane z aditivi in naj bo njihova hrana pestra, mešana, ter če se le da, doma (sveže) pripravljena. Otroku ponudite več manjših obrokov dnevno. Večkrat na dan naj otrok uživa sadje in zelenjavo (surovo ali kuhano), ki mu jo večkrat ponudite, tudi če jo v začetku morda zavrne. Hrana naj bo čim manj soljena. Pitja sladkih pijač (sadni nektarji, brezalkoholne osvežilne pijače, gazirane pijače) ne priporočamo, otroci naj za potešitev žeje in med obroki uživajo svežo vodo iz pipe. Ne pozabite na telesno dejavnost otrok. Če je prehrana otroka preveč enolična, sestavljena morda v večji meri iz že pripravljenih živil, je tako prehranjevanje lahko dolgoročno škodljivo za zdravje in razvoj otroka ter lahko vodi do prekomerne teže ali hiperaktivnosti, otroci se težje skoncentrirajo, motivirajo, kar pa ne moremo pripisati zgolj hrani. Znano je, da se vzorci prehranjevanja iz otroštva pogosto prenesejo v odraslo dobo.

Ne moremo pa mimo posebnih priložnosti ali dni, ko imamo manj časa, smo na poti oz. na počitnicah. Tudi na praznovanjih otroci praviloma zaužijejo hrano, ki ima več aditivov (torte, bomboni, prigrizki, pijače). Nikakor ne pomeni, da otrok ne sme ničesar takšnega zaužiti, pozorni morate biti le, da se to ne dogaja iz dneva v dan in hkrati tudi ne pomeni, da otroku ne bi mogli pripraviti bolj zdrave zabave. Poleg tega ne izpostavljajte sladkarij, npr. bombonov, slanih prigrizkov na doseg rok po stanovanju. Predvsem pa naj ne bo takšna vrste hrana otrokom nagrada.

Posebno pozorni bodite na oznake oziroma deklaracijo na izdelkih, kjer je zapisano, kaj vsebuje določeno živilo, kateri aditivi so v njem itd. Za otroke so manj primerna živila z  ojačevalci okusa, konzervansi, barvili, aromami in rastlinskimi hidrogeniranimi maščobami, zato se temu skušajte izogniti. Poskrbite, da izbirate sezonska živila (sadje, zelenjavo) značilna za letni čas.

Sodelujoči strokovnjaki:

dr. Urška Blaznik

http://www.nijz.si/

univ. dipl. kem, spec. san. kem., Nacionalni inštitut za javno zdravje

Prejmite redne uporabne informacije za vašega otroka Brezplačno.

NAPIŠITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here