Sladkorji v prehrani malčka

0
35
Sladkorji v prehrani
Sladkorji v prehrani

Pripravili smo članek na temo sladkorji v prehrani malčka. Razložimo pojem prosti sladkorji, podamo primerjavo, koliko sladkorja je v nekaterih živilih, pa se pogosto niti ne zavemo in kako brati deklaracije pakiranja.

Prosti sladkorji v prehrani

Za začetek je pomembno, da si razložimo pojem »prosti sladkorji«. Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije so prosti sladkorji vsi monosaharidi (glukoza, fruktoza) in disaharidi (saharoza) dodani hrani s strani proizvajalca, kuharja ali potrošnika (dodani sladkorji) in sladkorji, ki so naravno prisotni v medu, sirupih, sadnih sokovih in sadnih koncentratih (naravno prisotni sladkorji). Med proste sladkorje pa ne štejemo naravno prisotnih sladkorjev v celem sadju ter laktoze v kravjem/kozjem mleku in humanem mleku ter mlečnih formulah za dojenčke.

Priporočila energijskega vnosa sladkorjev 

Čezmeren vnos prostih sladkorjev lahko vodi v pojav čezmerne telesne mase in debelosti, razvoj presnovnega sindroma, sladkorne bolezni tipa 2, srčno-žilnih bolezni. Poleg tega pa sladkor negativno vpliva tudi na ustno zdravje, saj povzroča karies. Na podlagi mnenja Svetovne zdravstvene organizacije se tudi v Sloveniji svetuje, da naj prosti sladkor pri otrocih in najstnikih med 2. in 18. letom starosti ne predstavlja več kot 5 % dnevnega energijskega vnosa. Pri otrocih, mlajših od dveh let, naj bo ta vnos še nižji. Več o vnosu sladkorja pri dojenčkih, otrocih in mladostnikih si lahko preberete v priročniku Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano in sicer na sledeči spletni strani: http://prvikoraki.si/prvikoraki/wp-content/uploads/2020/08/Priro%C4%8Dnik-Vnos-sladkorja-pri-dojen%C4%8Dkih-otrocih-in-mladostnikih.pdf.

Praktičen primer
Dnevne energijske potrebe otrok od 1. do 4. leta starosti se po navadi gibljejo okoli 1.300 kilokalorij (kcal). 5 % od 1300 kcal znaša 65 kcal. To pomeni, da lahko otrok zaužije največ toliko sladkorja, da z njim pokrije 65 kcal.

65 kcal se nahaja v 16 g sladkorja:

  • 3–4 čajne žličke sladkorja;
  • 150 ml gaziranih pijač;
  • 150–200 ml sadnih sokov;
  • 130 g sadnega jogurta.

100 g priljubljene otroške čokoladne kašice vsebuje kar 45 g sladkorja. Kadar otroku pripravimo kašico po navodilih proizvajalca zmešamo 30 g kosmičev (15 g sladkorjev) in samo z enim obrokom dosežemo priporočeno zgornjo mejo dnevnega vnosa. Veliko sladkorjev vsebujejo tudi žitni kosmiči ali piškoti za zajtrk, ki se pogosto znajdejo na jedilniku malčkov.

Redno berite hranilne vrednosti na embalaži izdelka. Na tak način sami presodite, kateri izdelki so za vaše malčke primerni in kateri ne.

Branje deklaracij pakiranja

Glede na zahteve Uredbe 1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošniku se morajo sladkorji na embalaži med hranilnimi vrednostmi vedno zapisati enako in sicer v razdelku »ogljikovi hidrati – od tega sladkorji«. Sestavina, ki je v izdelku uporabljena z namenom slajenja mora biti navedena med sestavinami. Vir sladkorja je lahko bodisi navaden namizni sladkor (saharoza), med, agavin sirup, javorjev sirup, kokosov sladkor, melasa ipd.

Včasih se na sprednji strani embalaže znajde tudi napis »brez dodanih sladkorjev«. Dodani sladkorji so vsi monosaharidi (glukoza, fruktoza) in disaharidi (saharoza) dodani hrani s strani proizvajalca, kuharja ali potrošnika. Takšna živila pogosto vsebujejo naravno prisotne sladkorje (sadni sok, žitne ploščice z dateljni, medom ipd.) ali pa so slajena s sladili. »Brez dodanih sladkorjev« torej ne pomeni, da izdelek ne vsebuje sladkorjev, temveč da sladkor izdelku ni bil dodan.

Kadar vas zanima, koliko sladkorja vsebuje določeno živilo

Njegovo vsebnost preverite v tabeli s hranilnimi vrednostmi. Tam mora biti navedena količina sladkorjev ne glede na:

  • vir sladkorja (saharoza, fruktoza, med, sirupi ipd.) in
  • vrsto sladkorja (naravno prisoten sladkor, dodani sladkorji, prosti sladkorji).

 

doc. dr. Evgen Benedik

https://www.kclj.si

univ. dipl. inž. živ. tehnol., Klinični oddelek za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko, Pediatrična klinika, UKC Ljubljana in Skupina za humano prehrano, Oddelek za živilstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, član Nacionalnega odbora za spodbujanje dojenja pri UNICEF Slovenija

asist. Neža Lipovec, mag. inž. preh. (UN)

https://www.kclj.si/index.php?dir=/pacienti_in_obiskovalci/klinike_in_oddelki/pediatricna_klinika/sluzba_za_dietoterapijo_in_bolnisko_prehrano

klinična dietetičarka, Služba za dietoterapijo in bolniško prehrano, Pediatrična klinika, UKC Ljubljana in Skupina za humano prehrano, Oddelek za živilstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

asist. Kaja Kranjc, mag. inž. preh. (UN)

Skupina za humano prehrano, Oddelek za živilstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

Prejmite redne uporabne informacije za vašega otroka Brezplačno. Kliknite tukaj.

Ni objav za prikaz

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj