Simbioza med materjo in otrokom

0
1657
Simbioza
Simbioza

Simbioza je obojestranska čustvena vez med otrokom in materjo, ki otroku omogoči stik navzven. Obdobje, v katerem se gradijo temelji otrokove samopodobe, traja približno od 2. do 6. meseca otrokove starosti in nastopi zato, da nadomesti biološko vez med materjo in dojenčkom.

Simbioza se začne s prvim socialnim smehljajem

Mati in otrok sta bila pred otrokovim rojstvom neločljivo fizično povezana. Po rojstvu med njima ni več biološke povezave, ostajata pa povezana na psihološki ravni. Tara Henigman, dipl. psih. znan., pojasni, da simbioza nastane z otrokovim prvim socialnim smehljajem: »To je znak, da je otrok sposoben ločiti sebe od matere in vzpostaviti prvi kontakt z ločeno osebo. Simbioza je sposobnost dveh bitij, ki si krožno izmenjujeta vsebine. Predpogoj pa je, da se na neki ravni doživljata kot ločeni bitji.« Pred nastankom simbioze namreč otrok vse, kar doživlja okoli sebe in kar doživlja mati, doživlja kot del sebe.

Temelji otrokove samopodobe

Starši so otrokovo ogledalo. Vse, kar vidi pri njih, se mu zdi, da je njegovo. Način, kako odsevamo njegovo vsebino, je temelj njegove samopodobe. Pomembno je:

  • kako otroka gledate,
  • kako se mu nasmehnete nazaj,
  • kaj vaše oči sporočajo otroku, ko ga imate v naročju,
  • kako se odzovete, ko vas pokliče.

Če mamica ni zmožna odzrcaliti ljubezni, otrok nima izkušnje, da je vreden ljubezni in da ima pravico obstajati. Henigmanova mamicam svetuje: »Če nimate teh kapacitet, jih ne morete dati. Ne morete se iskreno veseliti, če ni veselja v vas. Ne morete vračati ljubezni, če je sami niste dobili.«

Če simbioza ne nastane, se v otroku porajajo občutki tesnobe in stiske, ki mu ne dajejo osnovne potrditve, da on je, da je nekdo, ki lahko obstaja ločeno od koga drugega.

Mamice, bodite otrokovo zrcalo

  • Ko dojite otroka, bodite z njim in ga skušajte gledati v oči. Skušajte vzpostaviti kontakt, začutiti, kaj čuti on. Videle boste, kako se bodo odzvala tudi vaše telo in čustva.
  • Komunicirajte z otrokom, ko dela grimase in različno obrazno mimiko ter jo oponašajte.
  • Pomembno je dojenje oziroma hranjenje, preko katerega se otrok uči sprejemati, črpati iz ljudi in spoznava, kdaj noče, kar mu ljudje ponujajo.
  • Otrokova izkušnja, ko zagleda mamico, ki ponavlja, pa tudi če samo steguje jeziček ali ponavlja zvoke, ki jih dela, je: »Jaz obstajam. Nekdo me vidi. Pravico imam to delati.«

Ne obremenjujte se s konceptom »dobre mame«

Mamica z močno potrebo po doseganju ideala »dobre mame« ni sposobna videti otroka, saj doji ali utiša otroka predvsem zaradi lastne notranje potrebe. Počuti se kot dobra mama, ker otrok pije njeno mleko, ampak otrok morda sploh ni lačen. Z jokom ji morda želi sporočiti: »Prosim, ne.« Ker ga ne sliši, otrok ponotranji občutek, da mora pojesti vse, kar mu je ponujeno in da nima izbire zavrniti.

Mamice, vprašajte se, kaj so vaše potrebe in strahovi, kaj pa je tisto, kar vam sporoča otrok.

Otrok lahko vzpostavi simbiozo tudi z drugo osebo

Čeprav simbioza najhitreje steče med otrokom in materjo, ki ju druži biološka vez, se otrok lahko naveže tudi na drugo osebo, ki mu lahko ponudi ljubezen, npr. na očeta, babico ali koga drugega, ki ga lahko zrcali.

Tara Henigman pa opozori še, da imajo tudi mamice v sebi potrebo po bližini: »Ne gre le za psihološko abstinenčno krizo, ko si želiš biti ob nekom, ki je zrasel v tebi, ampak tudi telo in dojke, polne mleka, nujno potrebujejo olajšanje, da pride do krožne izmenjave, ko otrok vzame mleko.«

Vloga očeta v obdobju simbioze

Tudi oče vzpostavlja stik z otrokom. Lahko predstavlja vlogo blažilca v primeru preveč hladne ali vsiljive matere. Nasprotno pa očetova pretirana odsotnost v otroku še potrdi izkušnjo, da ni viden.

Pomembna je tudi vez med mamo in očetom: na kakšen način si med sabo pomagata biti eden drugemu v oporo. Oče naj pomaga pri skrbi za otroka, saj si mora mati vzeti čas zase, da premaga utrujenost in lahko spet normalno zrcali otroka. Preveč utrujena mati: gleda skozi sebe, skozi svojo utrujenost. Že zaradi tega izgubi tisti žar. Vesela je sicer, da se je otrok nasmejal, vendar je tako utrujena, da ne more dati odziva na tak način, kot bi ga otrok potreboval. Takrat je njena odgovornost, da poskrbi zase.

Konec simbioze med materjo in otrokom

Po 6. mesecu se pospeši telesni razvoj otroka. Otrok začne stegovati roke, se plaziti, veliko se smeji in vzpostavlja vedno več odnosov, kar ustvarja možnosti, da se začuti in spozna kdo je (ni) on in katera čustva se pojavljajo v odgovor na druge ljudi. Tara Henigman opozarja, da novi občutki lahko v otroku ustvarjajo tudi tesnobo, obup in bolečino: »Izziv zanj je, kako premagati te občutke, kako to preživeti, da ni popolnoma brezupno. Izjemnega pomena je tudi tukaj starš, da pomaga otroku iti preko tega, da pomaga otroku prepoznati: »Zdaj si pa zelo jezen«, »Zdaj si razburjen«, »Zdaj te je pa strah.« Starši morajo zrcaliti otroka in prepoznavati čustva, ki se v njem pojavljajo in jih ne razume. Tako mu pomagajo, da jih prepozna in uravna.

Izjokavanje

Otrok se ob izkušnji jokanja oziroma klicanja na pomoč brez odziva, nauči, da nima smisla klicati na pomoč. Tara Henigman ponazori, kakšno sporočilo dobi otrok: »Nikomur nisi toliko pomemben, da bi bilo smiselno klicati, zato nehaj.« V zgodnjem obdobju otrok potrebuje stik in izkušnjo, da je viden. Izjokavanje s tem konceptom ni združljivo.

Nikoli ni prepozno za boljši odnos z otrokom

Če ste spoznali, da vzpostavitev stika z dojenčkom ni bila »popolna«, ne skrbite, saj še vedno lahko začnete znova. Strokovnjakinja pravi, da je vse, česar nismo naredili v temu namenjenem obdobju, mogoče popraviti, čeprav je kasneje težje: »Če imate stresno nosečnost, otroka že v maternici oblikujete takšnega, da bo verjetno bolj jokal in težje spal. Če torej ne poskrbite zase v nosečnosti, boste morali poskrbeti zase zdaj. Morali boste več vložiti v otroka in se bolj predati. Sposobni boste morali biti tega, česar prej niste bili. Enako je kasneje. Kar vam ne uspe v prvih treh otrokovih letih, lahko popravite v puberteti, ko pa je več uporništva.«

Simbioza je torej izredno pomembna za izgradnjo otrokove samopodobe in občutka, da obstaja, zato je v tem obdobju vzpostavljanje pristnega stika z otrokom izredno pomembno.

Sodelujoči strokovnjaki:

Tara Henigman

http://www.seansa.si/

dipl. psih. znan., spec. integrativne geštalt terapije, CORP (Center za osebnostno rast in psihoterapijo)

Prejmite redne uporabne informacije za vašega otroka Brezplačno.

NAPIŠITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here