Procesi senzorne integracije se začnejo razvijati na podlagi optimalnega razvoja posameznih senzornih sistemov; vse to poteka že v fetalnem obdobju, kot tudi v prvih mesecih po rojstvu.
Senzorna integracija je proces v možganih, s katerim preko čutil sprejemamo informacije iz okolja in lastnega telesa, jih organiziramo ter jih uporabimo za sodelovanje v vseh vsakodnevnih dejavnostih. Posebnost so informacije, ki jih sprejemamo iz telesa v kombinaciji z, vsem že poznanimi, informacijami iz okolja (vid, sluh, vonj, okus in dotik). Iz čutila za ravnotežje v notranjem ušesu nas vestibularni organ informira o smeri gibanja ter nam omogoča ohranjanje ravnotežja. S številnimi receptorji v mišicah, kitah in sklepih – t. i. proprioceptorji zaznavamo položaj posameznih delov našega telesa. Te informacije nam pomagajo pri razvijanju telesne sheme in vzpostavljanju dobre drže ter koordinaciji gibov različnih delov telesa. Interoceptorji nas informirajo o stanju organov; o lakoti, žeji, ipd.
Osnove motoričnih veščin in kognitivnega razvoja
Senzorni sistemi se razvijajo že v nosečnosti, v določenem zaporedju in tesni medsebojni povezavi, kar vpliva na kasnejše usklajeno delovanje. Dotik se razvija od 7. tedna nosečnosti naprej, okus od 4. tedna, vonj od 5. tedna ter sluh od 4. tedna nosečnosti (uvajanje zvočnih igrač in glasbe priporočajo šele po 39. tednu), vestibularni: od 6 tedna ter vid od 3 tedna nosečnosti naprej.
Senzorni sistemi ob rojstvu še niso zreli, zato so potrebne ustrezne senzorne izkušnje, ki jih dojenček in pozneje majhen otrok občuti preko različnih dražljajev iz okolja in iz telesa samega. V tem obdobju se glede na prejete senzorne dražljaje oblikujejo različne povezave v možganih. Uspešen razvoj senzornih sistemov omogoča različne izkušnje in je predpogoj za osvajanje motoričnih veščin ter razvoj kognitivnih (spoznavnih) sposobnosti.
Kako nepravilnosti lahko vplivajo na razvoj otroka
Nepravilnosti na področju procesiranja senzornih informacij se kažejo pri gibanju, vedenju, čustvovanju in pozornosti kot različne funkcijske težave. Vse to vpliva na izvedbo dnevnih aktivnosti (oblačenje, hranjenje, osebna higiena …), učenje, igro, delo in socializacijo. Težave procesiranja senzornih informacij se brez ustrezne terapevtske obravnave lahko nadaljujejo v najstniška leta in odraslo dobo.
Spodbudite pravilen razvoj otroka z različnimi dejavnostmi
Dojenčka večkrat položite na vaša prsa (z dotikom kože na kožo), pri tem ga lahko gugate z lastnim telesom, dvigujete in spuščate nad sabo ter ves čas vzpostavljajte očesni stik in komunicirate z njim. Ima naj veliko možnosti različnega gibanja na tleh (raziskovanja svojega telesa, plazenja, obračanja na bok). Spodbudite ga, da se giblje čez, pod in skozi različne predmete. Z dotikanjem dojenčka dražite po različnih delih telesa, ga žgečkate.
Pri igri mu omogočajte različne položaje z igračami primerne velikosti, različnih tekstur in oblik. Prepevajte mu pesmi z različnimi toni in različno hitrostjo. Skupaj glejte slike znanih obrazov in preproste slikanice z manj vizualnimi informacijami ter se ob tem ves čas z njim pogovarjajte.
Kasneje, ko otrok shodi, spodbujajte hojo po neravnih terenih (po možnosti bosi), z veliko poskakovanja, plezanja v višino ter igre na igralih, igre z žogo, igro z različnim taktilnim materialom – zlasti igre, kjer je vključenih vseh deset prstov, preštevanje, poimenovanje različnih barv in drugih lastnosti. Zelo priporočljive so pesmi, ki vključujejo gibanje otrok. Bogate čutno-gibalne (senzo-motorične) izkušnje spodbujajo večje število povezav med živčnimi celicami, kar je pomembno za kasnejše sposobnosti učenja in mišljenja.
