Senzorna integracija v vsakdanjih dejavnostih malčka

0
1054

Senzorna integracija je proces v možganih, s katerim preko čutil sprejemamo informacije iz okolja in lastnega telesa, jih organiziramo ter jih uporabimo za sodelovanje v vseh vsakodnevnih dejavnostih. Posebnost so informacije, ki jih sprejemamo iz telesa v kombinaciji z, vsem že poznanimi, informacijami iz okolja (vid, sluh, vonj, okus in dotik). Iz čutila za ravnotežje v notranjem ušesu nas vestibularni organ informira o smeri gibanja ter nam omogoča ohranjanje ravnotežja. S številnimi receptorji v mišicah, kitah in sklepih – t. i. proprioceptorji zaznavamo položaj posameznih delov našega telesa. Te informacije nam pomagajo pri razvijanju telesne sheme in vzpostavljanju dobre drže ter koordinaciji gibov različnih delov telesa. Interoceptorji nas informirajo o stanju organov; o lakoti, žeji, ipd.

Optimalno delovanje in tesno medsebojno povezovanje vseh senzornih sistemov omogoča razviti ustrezno prilagajanje in usklajeno delovanje ter načrtovanje gibov telesa.

Predpogoj za osvajanje motoričnih veščin in kognitivnih sposobnosti 

Uspešen razvoj senzornih sistemov omogoča različne senzorne izkušnje in je osnova za osvajanje motoričnih veščin ter razvoj kognitivnih (spoznavnih) sposobnosti, za kar je potrebna sposobnost uporabe čutil za pridobivanje podatkov iz okolja in razumevanje le-teh. Na podlagi preteklih izkušenj prepoznamo različne dražljaje (teksturo in obliko predmeta, obraz znane osebe) in se učimo.

Vedenja, ki lahko kažejo na težave senzorne integracije:

  • Otrok ne mara kopanja, umivanja, brisanja, striženja las in nohtov.
  • Otrok si zakriva oči pri močni svetlobi, soncu.
  • Otroka motijo listki na ovratniku oblačil.
  • Slabše zazna dotik, bolečino, pogosto se drugih dotika premočno ali preveč nežno.
  • Ne mara žgečkanja.
  • Ne mara biti bos, zato ima vedno nogavice, čevlje.
  • Težko sprejme nova oblačila.
  • Otrok je pri jedi izbirčen, ne mara poizkušati novih jedi, trde/mehke konsistence.
  • Motijo ga različni vonji oseb, jedi, ali vonji iz okolja ali pa rad vonja ljudi, hrano, predmete.
  • Moti ga zvok sesalca, fena.
  • Slabše razvita otrokova groba motorika; težko teče, vozi kolo.
  • Hodi po prstih.
  • Težave s koncentracijo in pozornostjo.
  • Slabše razvita fina motorika; težave pri držanju svinčnika, jedilnega pribora, škarij.

Kako nepravilnosti lahko vplivajo na razvoj otroka

Nepravilnosti na področju procesiranja senzornih informacij se kažejo pri gibanju, vedenju, čustvovanju in pozornosti kot različne funkcijske težave, npr. pri koordinaciji oko-roka, gibanju v prostoru, gibanju ob predmetu, ki se premika, pretirani osredotočenosti, slabi pozornosti in hiperaktivnosti, eksplozivnem, agresivnem in sovražnem vedenju, umikanju ali strahu biti sami. Otroci lahko kažejo manj občutka za druge, ne zmorejo nadzorovati intenzivnosti in trajanja stika z drugimi. Vse to vpliva na izvedbo dnevnih aktivnosti (hranjenje, oblačenje, osebna higiena), učenje, igro, delo in socializacijo.

Težave procesiranja senzornih informacij se brez ustrezne terapevtske obravnave lahko nadaljujejo v najstniška leta in odraslo dobo ter vplivajo na življenjske aktivnosti, primerne starosti, kot so učenje vožnje s kolesom, vključevanje v prosto-časovne aktivnosti, razvoj samostojnosti in druge.

Spodbujajte razvoj otroka z različnimi dejavnostmi

Bogate čutno-gibalne (senzo-motorične) izkušnje spodbujajo večje število povezav med živčnimi celicami, kar je pomembno za kasnejše sposobnosti učenja in mišljenja.

Ko otrok shodi, spodbujajte hojo po neravnih terenih (po možnosti bosi), z veliko poskakovanja, plezanja v višino ter igre na igralih, igre z žogo, igro z različnim taktilnim materialom – zlasti igre, kjer je vključenih vseh deset prstov, preštevanje, poimenovanje različnih barv in drugih lastnosti. Priporočljive so pesmi, ki vključujejo gibanje celotnega telesa otrok. Otrokom je potrebno omogočiti izvajanje različnih, fizično napornejših hišnih opravil, ki so primerne za njegovo starost (pranje avtomobila, sesanje, prenašanje težjih bremen).

 

 

Sodelujoči strokovnjaki:

Maja Markovič

Maja Markovič

dipl. delovna terapevtka, terapevtka Razvojno Nevrološke Obravnave in terapevtka Senzorne integracije

Nevenka Gričar

mag. Nevenka Gričar

prof. defektologije, dipl. delovna terapevtka, terapevtka Senzorne integracije

Andreja Kovačič

Andreja Kovačič

dipl. delovna terapevtka, terapevtka Senzorne integracije

Mojca Sterle

Mojca Sterle

dipl. delovna terapevtka, terapevtka Razvojno Nevrološke Obravnave, terapevtka Senzorne integracije

Prejmite redne uporabne informacije za vašega otroka Brezplačno.

NAPIŠITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here