Razvojni mejniki dojenčka

0
1535

S Tino Bregant, dr. med., spec. iz pediatrije, smo se pogovarjali o razvojnih mejnikih dojenčka do prvega leta starosti.

Novorojenčka, ki je nahranjen, previt, se dobro počuti, mu je toplo in ga vzamemo v naročje, mu glavo podpremo z roko in ga držimo na razdalji 25 do 30 cm, nato pa se lahko začnemo z njim pogovarjati. Nehote bomo začeli uporabljati visoke tone, ker se otrok nanje boljše odziva. Če bomo začeli odpirati usta in imeli sproščen obraz, bomo videli, da nas otrok posnema, mogoče bo spustil tudi kakšen glas.

Novorojenček bo hotel stopiti v stik z nami, saj je socialni čut pripadnosti v dojenčka že vrojen. Novorojenček se na ljudi odziva, hoče vzpostaviti neko komunikacijo z grimasami in spuščanjem glasov. Včasih kar pozabimo, koliko je sposoben novorojenček: novorojenčku pravilno bije srce, zna dihati, je sposoben prebave, sposoben je sesati in požirati. V tretjem mesecu otrok sicer leži na hrbtu in če ga damo pod igralni lok, bo otrok že skušal poseči po igračah.

Pri šestih mesecih je otrok že sposoben sedenja ob opori, kasneje pa tudi samostojnega sedenja. Predpogoj za sedenje je dobra kontrola glave, ki se pri zdravih dojenčkih zgodi okoli prvega meseca starosti, pri treh mesecih pa je kontrola glave že popolna. Otrok , ki pri treh mesecih pase kravice, že drži glavico pokonci in opazuje okolico. S sedenjem pa dobi dojenček z višjim položajem še kontrolo nad predmeti, ki so okoli njega. Otrok lahko prime igračo in jo drži v roki. Ko je v sedečem položaju, na neki razdalji opazi igračo, zato bi se rad premaknil do nje. In kako to naredi? Za začetek s tako imenovanim »komandos« plazenjem, kasneje pa s štiritaktnim plazenjem, nekje pri devetih mesecih, ki je že predhodnik hoje.

Nekje pri enem letu ali pa malo čez začne večina otrok samostojno hoditi. Otroci bi morali iti skozi fazo plazenja, saj tako pridejo do kakovostne hoje. Ni pa nujno – približno 10 % otrok ima drugačne vzorce plazenja, na primer plazenje po ritki, ki sicer ni tako kakovostno, zato bodo ti otroci shodili malo kasneje. To ni patološki vzorec, ni pa niti optimalen vzorec. Otrok se mora pri hoji najprej postaviti ob steno, ko nekaj časa stoji, se začne zibati, nato prestopati, potem pa kar naenkrat pride faza, ko se otrok spusti in gre. To je optimalni vzorec hoje. Otroka ne vlečemo pokonci in ga ne vodimo za roke. Če se otrok nauči hoditi tako, ko še ni sam pripravljen in ga mi v to prisilimo, potem ta otrok nima ustreznih prestreznih reakcij, zato, ko se spusti sam, pade. Hoja je naš vrojen mehanizem, kis e razvija v človeški skupnosti in ga bo zdrav otrok osvojil sam od sebe. Hoja ni preprost mehanizem. Živalski otroci, se tako na primer nikoli niso naučili hoje, kar nam govori o delovanju možganov. Podoben vrojen mehanizem naj bi veljal tudi pri jeziku. Prvo leto je najbolj hvaležno leto za starše.

Pri otroku je viden izrazit gibalni razvoj, od novorojenčka, ki leži na hrbtu, do enoletnika, ki je že sposoben samostojne hoje. Pri devetih mesecih se razvije tudi pinceti prijem, pri enem letu v roki že drži barvico, pri enem letu se pojavi tudi prvih nekaj smiselnih besed.

DELI

Sodelujoči strokovnjaki:

Prejmite redne uporabne informacije za vašega otroka Brezplačno.

NAPIŠITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here