Razvojne stopnje pri dojenčku

0
5091

Kako si sledijo razvojne stopnje pri dojenčku, od refleksov do obračanja na bok, na trebuh, do opiranja na roke, dvigovanja glave in plazenja.

Razvojne stopnje nam je opisala dipl. fizioterapevtka Špela Gorenc Jazbec. Oglejte si video.

Kako si sledijo razvojne stopnje pri dojenčku

Pri dojenčku do nekje 2., 3. najkasneje 4. meseca prevladujejo primitivni refleksi, ki pomagajo dojenčku, da se prilagodi na novo okolje. Nato se okrog 3. in najkasneje do 4. meseca dojenček začne usmerjati na sredino – da glavo zadrži na sredini, da celo telo zadrži na sredini. Počasi začne spoznavati okolico, levo in desno, se začne obračati na bok, najprej na eno stran, na tisto, kamor mu je lažje. Ampak mora kmalu začeti z obračanjem tudi na drugo stran. V bočnem položaju, se nekje v 4., 5. mesecu začne tudi igrati. Ko gleda nazaj, ko gre kdo mimo, se lahko prvič tudi obrne na trebuh. Nazaj na hrbet mu je težko, zato ponavadi začne jokati, se pritoževati, zato ga je treba dati nazaj na hrbet. Vendar, večkrat ko ponavlja, bo usvojil levo-desno, obrat na trebuh. Kasneje mu bo tudi uspelo, da se bo obrnil s trebuha nazaj na hrbet. To naj bi dosegel do 5., vsaj 6. meseca starosti.

Že prej, okrog 3. meseca, ko je na trebuhu, ko ga mi damo na trebuh, se mora začeti opirati na roke, glavo mora lepo dvigniti od podlage. Ko vse to usvoji, obračanje na hrbet na trebuh, ima večina dojenčkov raje položaj na trebuhu. Iz tega položaja na trebuhu se začnejo odrivati z rokami nazaj, levo-desno, v krogu, kar imenujemo pivotiranje. Iz tega, ko se uči obračati, prenaša tudi težo, kar je pomembno za kasneje, za prehod na vse štiri, za puzanje po štirih, za kobacanje in kasneje za hojo. Torej, ko se odrine z rokami nazaj, se bo slej ko prej odrinil na vse štiri. Iz tega se bo najprej malce guncal naprej in nazaj, poskušal ta položaj. Ko bo to usvojil, pa bo naredil že prve korake pri kobacanju. Večina dojenčkov, nekateri prej, drugi kasneje, imajo radi, da gredo po vseh štirih, drugi pa ko pridejo do ovire, takoj vstanejo. Običajno v posteljici, ko se z rokami potegnejo ob ograji. In prvo vstajanje je ravno takšno, da se z rokami potegnejo, noge pa zanemarijo. Večkrat ko to ponavlja, bolj zraven vključuje noge. Tudi ko prvič vstane, se ne zna spustiti dol, se spusti na ritko. Šele kasneje pa usvoji spuščanje in dviganje. Iz tega sledi ob opori hoja vstran, in iz tega, ko jo usvoji, sledi samostojna hoja, ki je posledica vseh prejšnjih faz.

V fazi, ko usvoji položaj na vseh štirih, ko se začne premikati po vseh štirih, torej kobacati, se v tem obdobju običajno otrok tudi sam usede. Medenico da na stran in se z rokami odrine. Tako sta kobacanje in samostojno usedanje nekako ob istem času.

Kot sva omenile, tako naj bi potekale razvojne faze, ni pa nič narobe, če kakšen mesec kasneje. Bolj kot to, kdaj kakšna faza nastopi, oziroma za katero starost je določen razvoj primeren, je bolj pomembno, da spremljamo kakovost, s kakšno kakovostjo to otrok naredi. Če rečemo npr. pri 5. mesecu mora otrok že sedeti, lahko to zgleda tako, da ga starši založijo z blazinami in otrok sedi. Vendar to ni sedenje. Sedenje je takrat, ko se otrok samostojno usede, torej nekje okrog 7. ali 8. meseca, lahko pa je to mesec prej ali mesec kasneje, saj so si otroci med sabo različni.

Sodelujoči strokovnjaki:

Prejmite redne uporabne informacije za vašega otroka Brezplačno.

NAPIŠITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here