Psihomotorični razvoj otroka dozoreva postopno. Njegov razvoj oziroma dozorevanje je predvidljiv, če so stimulusi ustrezni.
Ustrezen gibalni razvoj pa lahko otrok doseže le, če je telesno aktiven
Ravnotežje in koordinacija se pri otroku razvijata postopno, oba sta zelo pomembna za njegov psihomotorični razvoj. Otrok ima prirojeno željo po gibanju, s čimer želi doseči nek cilj, za kar mora biti pohvaljen. Ravnotežje pomeni sposobnost zadrževanja telesa v različnih pozicijah ali tekom premikanja pozicijo obdržati ali jo ponovno vzpostaviti. Koordinacija pa sposobnost usklajenega in učinkovitega gibanja različnih delov telesa. Ravnotežje je lahko pretežno statično (na mestu) ali pretežno dinamično (med gibanjem). Nanj ima vpliv vestibularni sistem (notranje uho), vidna kontrola (pomen dobrega vida) ter percepcija (periferno zaznavanje –pomembno vlogo igra masaža otrok, hoja na boso nogo…). Za otroke je značilno, da se radi igrajo z ravnotežjem, predvsem imajo radi skakanje po robovih, klopcah, posteljah, drevesnih štorih…
Predlogi za izboljšanje ravnotežja in koordinacije pri majhnih otrocih skozi igro:
- Otroci radi nekaj nosijo v rokah, radi nekaj pred seboj potiskajo ali nekaj za seboj vlečejo. Te dejavnosti izboljšujejo ravnotežje, gibalno koordinacijo ter načrt gibanja, saj mora otrok razmišljati, kako vse to izvesti.
- Hoja po robniku ali nizkem zidu je za otroka zabavna. Na začetku potrebuje roko, neko oporo, s časom pa si okrepi ravnotežje toliko, da zmore sam.
- Igra z žogo zahteva od otroka koordinacijo in ravnotežje. Najprej se izvaja kotaljenje žoge, kasneje lahko podajanje ter ne nazadnje igra.
- Lovljenje, pri čemer otrok krepi kondicijo, ustrezno načrtuje gib in se orientira v prostoru.
- Gugalnice in tobogani pomagajo otroku razviti ravnotežje, hkrati pa vzpostavljajo mehanizme samokontrole, otrok namreč izbira hitrost in višino, da se sam počuti varno.
- Hoja po točkah ali črti omogoča hkratno koordinacijo postavitev spodnjih udov in vzdrževanje ravnotežja pri tem.
- Igra z milnimi baloni, pri čemer jih otroci lovijo in s prsti prebadajo, je dobra za koordinacijo ter razvoj hitrih reakcij.
- Prelivanje vode iz različnih oblik in velikosti je dobro za koordinacijo, ter tudi za razvoj razmišljanja.
- Rotacijska gibanja (kotaljenje, vrtenje), ki otroka izpopolnjuje v orientaciji v prostoru, koordinaciji in predvsem po spremembi položaja tudi razvoj ravnotežja.
- Bosonoga hoja (po travi, pesku…) je pomembna za nadaljnji razvoj otrokovih stopalnih mišic ter posledični razvoj drže.
Pravilno organizirana in strokovno usmerjena gibalna dejavnost je za otroke v predšolskem obdobju bistvenega pomena. Sodelovanje vzgojiteljic, njihovih pomočnikov in športnega pedagoga v pedagoškem programu vrtca omogoča razvoj kakovostnih temeljev motoričnih, kot tudi pridobitev spoznavnih, čustvenih in socialnih sposobnosti otrok.
