Čas izraščanja zob sovpada z oralno fazo v razvoju otroka. Otrok v tej fazi uporablja usta za raziskovanje sveta. Pogosto pride do okužbe, na katere se telo odzove s povišano telesno temperaturo. Zaradi hitrejših procesov presnove med povišano telesno temperaturo je tudi izraščanje zob pospešeno.
Izraščanje zobkov do enega leta starosti
Izraščanje zob je normalen fiziološki proces, vendar veliko staršev pove, da so otroci med izraščanjem zob bolj nemirni, se bolj slinijo in se tudi ponoči zbujajo pogosteje kot običajno. Nekateri imajo drisko in povišano telesno temperaturo. Vaš dojenček ne bo dobil zobkov kar čez noč. Izraščanje zobkov je dolgotrajen proces, ki lahko traja vse do tretjega leta starosti. Začne pa se v času nosečnosti, ko dojenček razvije zasnove za mlečne zobe.
Kdaj bo dojenček dobil prvi zobek, je težko napovedati. Vsak otrok zase je individualen in tako je tudi pri zobkih. Večina dojenčkov dobi svoj prvi zobek med tretjim in dvanajstim mesecem, najpogosteje okoli šestega meseca. »Vedno govorimo o nekem statističnem povprečju in iz tega potem naredimo povprečne starosti za izraščanje zob- kdaj se pri večini otrok nekaj zgodi. Zato so popolnoma normalni odkloni v obe smeri, pač vsak otrok ima nek svoj ritem izraščanja zob,« praviLidia Rahne, dr. dent. med., spec. pedontolog, ZD Nova Gorica.
Razvoj otrokovih zob – najprej spodnji sekalci
Ritem izraščanja zobkov je različen, običajno izrastejo najprej spodnji sekalci oziroma spodnja mlečna enka. »Nekateri otroci dobijo prvi zobek šele po enem letu in imajo pri letu in pol isto število zob kot otroci, ki so dobili prvi zobek pri šestih mesecih in so bili med naslednjimi izraslimi zobmi večji časovni presledki, tako da pri starosti enega leta in pol niso imeli nič več zobkov kot otroci v prvi skupini. Zgodi se, da vsi zobje „zamujajo“ pri izraščanju, pa ima otrok kljub temu okoli tretjega leta vse zobe ali morda manjka ena ali obe zgornji petici. Nekateri otroci so pri enem letu brez zob.
Večina otrok ima v tej starosti dva spodnja prva sekalca in od dveh do štiri zgornje sekalce.« pove Lidia Rahne, dr. dent. med., spec. pedontolog, ZD Šiška. »Navadno je potem pred naslednjim zobkom nekaj premora (tudi več tednov, ali le en teden). Sledi izrast zgornjih sekalcev, prvi mlečni kočnik oziroma štirka, potem podočnik in kot zadnji izraste drugi mlečni kočnik oziroma petka. Običajno vseh dvajset mlečnih zob izraste do tretjega leta starosti. Lahko pa izraste hkrati tudi več zob. Zanimivo je, da število izraščajočih zob in težave pri izraščanju zob niso povezane.«
Izraščanje mlečnih zob
– drugi kočniki (petice): med 24. in 36. mesecem
Razpon, pri kateri starosti se zgodi izrast prvega mlečnega zoba, je zelo velik, in sicer traja od 4. do 12. meseca ali celo dlje. V starosti treh let imamo največkrat prisotnih vseh 20 mlečnih zob.
Znaki, ki naznanjajo prihod prvega zobka
- Povečano slinjenje in trše grizenje
Prvi znaki izraščanja se lahko pokažejo že mesec ali dva, preden opazimo prvi zobek. Eden od znakov, ki nastopijo najprej, je običajno povečano slinjenje. Poleg slinjenja otrok rad daje v usta prste ali trše predmete. »V ustih vidimo nabreklo dlesen, pod katero se običajno zelo lepo vidi krona neizraslega zoba. Če pomasiramo s prsti, lahko prav jasno otipamo prihajajoči zob.« Lidia Rahne dodaja: »V tem obdobju se intenzivnost slinjenja spreminja. Zgodi se, da je od 2 do 3 mesece slinjenje povečano in šele v tretjem ciklusu izraste zob.«
- Povišana temperatura in driska
Večini otrok zobki izrastejo brez težav in bolečin, vendar so tudi izjeme. Otrok ima lahko težave ob izraščanju enega zoba in kasneje ne več, lahko mu hkrati izraščajo trije zobje popolnoma brez težav. Poleg slinjenja pa so, predvsem za starše, ena najpogostejših težav neprespane noči in jok dojenčkov. Veliko staršev opaža tudi vročino in drisko. »Povišana telesna temperatura ni povezana z izraščanjem zob, kajti gre za fiziološki proces. Res pa je, da ob povišanju temperature vsi procesi potekajo hitreje in takrat tudi izrase kakšen zob, kar pa je posledica in ne vzrok.«
Nasveti
Lijana Jurečič svetuje, da bolj občutljivim otrokom pomagate:
- z masiranjem dlesni, kajti ko zob predre dlesen, je tudi težav konec. Najlaže to dosežemo tako, da otroku omogočimo grizenje trše, lahko tudi hladne hrane (npr. korenje) ali raznih pripomočkov za žvečenje.
- Lahko vmasiramo balzame oziroma gele za lajšanje bolečin, ki jih prodajajo v lekarnah. Ti pripomočki delujejo krajši čas, približno dve uri, treba pa jih je dobro vmasirati v dlesen, sicer jih slina hitro odplakne. Ker vsebujejo lokalni anestetik, so učinkoviti.
Zakasnelo izraščanje zobkov
O zakasnelem izraščanju zob govorimo takrat, ko otrok nima še nobenega zobka od okoli osemnajstega meseca naprej, kar je zgornja meja okvirnega izraščanja zob. Če v tej starosti še ni prvega zobka, govorimo o zakasnelem izraščanju. »Vsak zob ima svoje okvirne starosti izraščanja, vendar o zakasnelem izraščanju ne govorimo, če otrok pri dvanajstih mesecih še nima nobenega zoba. Tudi vrstni red izraščanja zob je zelo pester, včasih izraste najprej zgornji zobek, pa vendar to ni nič posebnega.«
Otroku umivamo zobe od prvega izraslega zobka
Starši se navadno sprašujemo, kdaj začeti z umivanjem zobkov, je to pri prvem zobku ali potem, ko izrastejo vsi zobki, in na kakšen način naj čistimo zobke. Lijana Jurečič, dr. dent. med., spec. pedontolog, odgovarja: »Otroku umivamo zobe od prvega izraslega zoba dalje. Takoj začnemo uporabljati zobne ščetke, ki so prilagojene otroku. Za mlečne sekalce priporočamo gumijaste zobne ščetke, ker so mehkejše in oblikovno prilagojene velikosti čeljusti. Ko izrasejo kočniki, pa preidemo na otroške ščetke s ščetinami. Od začetka vzpostavimo ritem umivanja zob – vpeljemo rutino jutranjega in večernega umivanja, da kasneje nimamo težav. Ravno tako priporočamo, da otroku čim prej ponujate ščetko (lahko že pred izraslim zobom, kajti tako se navaja na obred, ki ga bo spremljal celo življenje).«
Poudariti je treba, da v pripravljeno hrano in pijačo ne dodajamo sladkorjev. Znano je, da je okus za sladko pridobljen in ne prirojen. Pitje sladkih tekočin, še posebno po steklenički, lahko namreč že zelo zgodaj po izrasti prvih mlečnih zob povzroči njihovo propadanje in s tem povezane težave.
Postopek čiščenja zobkov
Pedontologinja Lijana svetuje, da dojenčku čistimo zobe z gumijasto zobno ščetko tako, da ga držimo v naročju, ga varno objamemo z eno roko, z drugo pa očistimo tiste zobke, ki so izrasli. Pravilno čiščenje: od dlesni navzgor oziroma od rdečega na belo. Pri tem ne smemo pozabiti notranjih ploskev zoba. Zelo pomembno pa je, da po izrasti zob pazimo na prehrano in pijačo, posebno na ležeče, nočno pitje sadnih ali sladkih pijač po steklenički.
Prvi pregled pri zobozdravniku
Na prvi pregled k zobozdravniku peljemo otroka v prvem letu starosti oziroma ko mu izrasejo sekalci. Kasneje naj bo otrok pregledan enkrat letno, razen če zobozdravnik oceni drugače.
