Večina otrok se rodi z zdravimi očmi in brez težav pričenjajo razvijati vidne sposobnosti, ki jih bodo potrebovali kasneje v življenju.
Ker je centralni vid še vedno v fazi razvoja, vidijo novorojenčki predmete v svoji bližini s svojim perifernim vidom. V starosti 1 meseca lahko kratkotrajno fokusirajo predmete in osebe, v starosti 2 mesecev pa so sposobni sledenja. Pri starosti 3 mesecev se očesi gibata koordinirano. Škiljenje je sedaj že zelo redko. V starosti 5 mesecev vidijo svet tri dimenzionalno, so vse boljši pri prijemanju predmetov in imajo že precej dobro razvit barvni vid. Do 8. meseca prepoznavajo obraze svojih staršev. V naslednjih letih se vse bolje razvija vidno-motorična usklajenost, sledenje predmetom in razvoj globinskega vida, ki se zaključi nekje med 4. in 6. letom starosti.
Večina otrok se rodi z zdravimi očmi in brez težav pričenjajo razvijati vidne sposobnosti, ki jih bodo potrebovali kasneje v življenju. Pri redkih otrocih pa lahko nastopijo težave.
Od 1. do 2. leta otroka
V drugem letu starosti je koordinacija otroka oko – roka že zelo dobra. Otroci so v tej starosti zelo zainteresirani pri odkrivanju svoje bližnje okolice. Sposobni so prepoznati znane predmete, slike, knjige, radi rišejo. Da se v tej starosti spodbuja vid in motoriko so najbolj primerne igre z žogo, igranje s kockami in listanje knjig, da hkrati opazuje slike in spremlja zgodbo.
Od 3. do 5. leta otroka
Vsaka izkušnja novega pri predšolskem otroku je možnost za motorični in vidni razvoj. Zlaganje kock, igranje z žogo, risanje, barvanje, izrezovanje, vse to pomaga, da otrok uporablja vid in izboljšuje svoje motorične spretnosti. Tudi vid oz. dobra vidna ostrina pomeni pripravo za uvod v šolsko obdobje. Izboljšuje razvoj koordinacije celega telesa vid-roke-telo, fino motoriko in vidno dojemanje njegove bližnje okolice.
Otroci v tem obdobju radi rišejo, gledajo slikice. Tudi branje pravljic pripomore močni vizualizaciji, saj si ustvarijo svoje slike v glavi.
To je obdobje, v katerem mora biti starš pozoren na škiljenje in slabovidnost. Najpogosteje se pojavi škiljenje navznoter. Slabovidnost oziroma t. i. leno oko pa ima za posledico škiljenje, lahko pa je slednje prisotno brez opaznega znaka.
Vid od 6. do 18. leta
Otroci v šolski dobi potrebujejo veščine in sposobnosti, da lahko uspešno premagujejo šolske obveznosti. Dober vid je ključnega pomena, saj vsakodnevno uporabljajo računalnik, pišejo, berejo. Če vidna ostrina ni zadovoljiva, če vid ne funkcionira normalno, lahko trpijo aktivnosti v šoli in obšolske dejavnosti. Učenje je oteženo in stresno za otroka, izogiba se branju, naredi nalogo, vendar s težavo (črke so čedalje manjše in čas, preživet pred knjigami se daljša). Pogoste težave z vidom so sama vidna ostrina in reflekcijske napake: hipermetropija, miopija in astigmatizem, ki pa jo korigiramo z očali in kontaktnimi lečami. S tem se omogoči otroku dober, jasen vid in dober razvoj.
